Z znanjem do boljšega zdravja

Klopi lahko prenašajo bolezni - zaščitimo se pravočasno

15. 04. 2022
Pomlad je čas, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Med drugim ljudje pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas lahko prežijo klopi.

Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša Lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

 

Kje se klopi nahajajo?

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.

 

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko. Osebe, ki so bile v preteklosti že okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo.

 

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

 

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.


Kako se lahko zaščitimo pred klopi?
(klikni na sliko za povećavo)


KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prehodnem izboljšanju sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z motnjami zavesti ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (eden do dva odstotka odraslih bolnikov).

 

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepljenje priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5-12 oz. 9-12 mesecev (glede na cepivo), nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta.

 

Od leta 2019 je v Sloveniji v program cepljenja uvedeno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo 3 leta starosti in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let starosti. Od leta 2021 se otroci (rojeni leta 2020 ali kasneje) lahko cepijo proti klopnemu meningoencefalitisu že po dopolnjenem enem letu starosti. Cepljenje za omenjene skupine se opravi s tremi odmerki cepiva, ki se plačajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ).


Dodatne informacije o klopnem meningoencefalitisu najdete na naslednji povezavi.

Letak z osnovnimi informacijami o cepljenju otrok najdete na naslednji povezavi.


 

Datoteke: