Z znanjem do boljšega zdravja

Klamidijska okužba

01. 02. 2016
Chlamydia trachomatis je bakterija, ki je najpogostejša bakterijska povzročiteljica spolno prenosljivih okužb (SPO), ki prizadene predvsem mlade odrasle osebe.

Lahko poteka brez bolezenskih znakov in težav, lahko pa jih povzroča, najpogosteje vnetje sečnice pri moškem in vnetje rodil pri ženskah. Okužba lahko izzveni (se ozdravi), lahko pa traja dalj časa. Če dalj časa trajajoča okužba ni zdravljena je pogost vzrok za žensko neplodnost, možni pa so tudi življenje ogrožajoči zapleti, kot na primer zunajmaternična nosečnost.

Kako se klamidijska okužba širi?
Klamidijska okužba se prenaša z  vaginalnimi, oralnimi ali analnimi spolnimi odnosi z okuženo osebo. Med porodom lahko pride do prenosa okužbe z matere na novorojenčka. 

Kako lahko preprečim okužbo s klamidijo?
Okužbo lahko preprečite z varnim spolnim vedenjem, to so spolni odnosi z enim samim zvestim spolnim partnerjem, ki je neokužen. Sicer tveganje lahko zelo zmanjšamo s pravilno uporabo kondomov pri vsakem spolnem odnosu.
Večje tveganje za okužbo s klamidijo imajo spolno aktivni mladi ljudje.

Noseča sem. Kako okužba s klamidijo vpliva na mojega nerojenega otroka?
Okužba s klamidijo se lahko prenese na otroka med porodom,  pri novorojenčku  pa največkrat prizadene oči in pljuča. Ob klamidijski okužbi v nosečnosti je tudi večja verjetnost prezgodnjega poroda. V Sloveniji se nosečnic na klamidijsko okužbo ne testira rutinsko.

Kako vem, da sem okužen/a s klamidijo?
Večina ljudi, ki je okužena s klamidijo, nima posebnih simptomov. Če se simptomi izrazijo, se to običajno zgodi nekaj tednov  po spolnem odnosu z okuženim partnerjem.  Pri ženskah poteka 70% okužb brez izraženih bolezenskih težav in znakov, vendar,  kljub temu lahko pride do poškodb  rodil. Ostale imajo lahko neobičajen izcedek iz nožnice in pekoč občutek ob uriniranju. Do 60% okužb pri moških poteka brez kliničnih znakov, pri ostalih pa se pojavi izcedek iz penisa, pekoč občutek ob uriniranju ali bolečina in otekanje enega ali obeh testisov. Pri moških in ženskah, lahko okužba s klamidijo prizadene tudi zadnjik. To se lahko zgodi pri analnem spolnem odnosu ali pri prenosu z drugega okuženega mesta (npr. nožnica). Te okužbe pogosto potekajo brez težav, lahko pa jih spremljajo bolečina v anusu, izcedek ali krvavitev. Pri okužbi z nekaterimi bolj invazivnimi podskupinami klamidij (serovari L1, L2 in L3), so pogosto prizadete tudi področne bezgavke (venerični limfogranulom).

Kako zdravnik ugotovi, da gre za okužbo s klamidijo?
Zdravnik odvzame bris sečnice, materničnega vratu ali zadnjika, lahko pa tudi vzorec urina za mikrobiološki dokaz prisotnosti bakterije ali npr. vzorec iz povečane področne bezgavke. 

Ali se klamidijsko okužbo lahko pozdravi?
Klamidijsko okužbo lahko pozdravimo z ustreznim antibiotikom in tako zmanjšamo možnost kasnejših težav. Vedno sočasno zdravimo tudi spolnega partnerja.

Zdravil/a sem se zaradi klamidije. Kdaj imam lahko spet spolne odnose?
Dokler vi in vaš spolni partner ne zaključita zdravljenja, ne smete imeti spolnih odnosov. Če izbrani zdravnik predpiše zdravilo, ki ga vzamete le enkrat, morate s spolnimi odnosi počakati teden dni. V primeru, da vam zdravnik predpiše zdravilo, ki ga jemljete  sedem dni, morate počakati s spolnimi odnosi, dokler ne zaužijete vseh predpisanih odmerkov. 

Kaj se zgodi, če se ne zdravim?
Pri ženskah se nezdravljena klamidijska okužba lahko razširi na maternico in jajcevode in povzroča vnetje, ki povzroči trajno okvaro rodil z dolgotrajnimi bolečinami v medenici, neplodnostjo in nevarno  zunajmaternično nosečnost. Pri moških so kasne težave, povezane z nezdravljeno klamidijsko okužbo redkejše. Okužba se včasih razširi na obmodek ali prostato, vendar pa klamidija redko povzroča moško neplodnost. Znana je tudi povezava okužbe s klamidijo in prizadetostjo sklepov. Razširitev v trebušno votlino lahko povzroči tudi nevarno vnetje ob jetrih. Nezdravljena okužba s klamidijo lahko pomeni večje tudi tveganje za okužbo ali prenos HIV. 

Kako pogosta je klamidijska okužba?
Klamidijska okužba spada  med zelo pogoste spolno prenesene okužbe. V letu 2014 je bilo v Sloveniji prijavljenih 270 primerov, vendar to število podcenjuje visoko pogostost okužb v prebivalstvu, kar je predvsem posledica majhnega obsega testiranja in pa tudi nedoslednosti pri prijavljanju. Več podatkov je dostopnih na naslednji povezavi.

Podatke o pogostosti klamidijske okužbe najdete na spletni strani Evropskega centra za nadzor in spremljanje bolezni (ECDC) na naslednji povezavi

V letu 2015 je bil v Sloveniji prepoznan prvi primer veneričnega limfogranuloma, ki ga povzroča podskupina bolj invazivnih klamidij (serovari L1, L2 in L3) in se v Evropi pojavlja predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.