Bivalno okolje

Kemične snovi v okolju – zaščitite svojega otroka

30. 07. 2014
Otroci so bolj ogroženi zaradi izpostavljenosti strupenim snovem kot odrasli. Izpostavljenost otrok kemičnim snovem v okolju lahko povzroči funkcionalne in organske poškodbe, predvsem kadar so otroci izpostavljeni tem snovem v obdobjih t.im. občutljivostnih oken, ko so zaradi razvoja organizma še posebej občutljivi za delovanje določenih škodljivih snovi.

Svojega otroka lahko zaščitite, če poznate in razumete nevarnosti, katerim se lahko izognete.

 

Otroci so bolj ogroženi zaradi izpostavljenosti strupenim snovem kot odrasli. Znanstveno je potrjeno, da so otroci od embrionalne faze razvoja pa do konca pubertete bolj občutljivi za škodljive dejavnike v okolju kot odrasli. Izpostavitev otrok snovem, kot so poliklorirani bifenili (PCBji), svinec, živo srebro, ftalati, dioksini, pesticidi ali cigaretni dim, ima lahko resne poledice na njihovo zdravje in razvoj. Te posledice se lahko pokažejo takoj (npr. kot astma, alergije) ali pa imajo dolgoročne učinke, ki vplivajo na otrokovo življenje. Na primer, otrok ima lahko moten nevropsihološki razvoj, se mentalno ne razvije pravočasno, ima motnje imunskega, endokrinega ali reproduktivnega sistema, ali pa celo zboli za rakom.

 

 

V vsakdanjem življenju uporabljamo veliko število kemikalij – prinašajo nam številne koristi za varovanje zdravja ljudi in živali, za izboljšanje higienskih razmer, za zaščito kmetijskih pridelkov, nadzor prenašalcev bolezni.

Kemikalije pa lahko predstavljajo tudi nevarnost za zdravje ljudi in živali.

Postanejo lahko neželeni onesnaževalci okolja in nekatere od njih so v okolju izredno obstojne!

Izpostavljenost otrok kemikalijam v mikro- in makro- okolju lahko povzroči funkcionalne in organske poškodbe, predvsem kadar so otroci izpostavljeni tem snovem v obdobjih t.im. občutljivostnih oken, ko so zaradi razvoja raznih delov organizma še posebej občutljivi za delovanje določenih škodljivih snovi.

 

Vsako leto je proizvedeno 1500 novih kemikalij, 80000 jih je že v vsakdanji uporabi. Za številne od njih nimamo podatkov o toksičnosti.

 

Svetovna Zdravstvena Organizacija je zelo aktivna na področju okolja in zdravja ljudi. Na GLOBALNI ravni je predstavila glavne okoljske nevarnosti za zdravje otrok.

Vse te nevarnosti imajo močno kemijsko komponento ali pa so povezane z uporabo kemikalij:

  • Okolje za varno telesno dejavnost
  • Varno okolje za manj poškodb
  • Onesnažen zrak (v prostorih in zunaj)
  • Kakovost pitne vode
  • Slabe higienske in komunalne razmere
  • Bolezni, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci
  • Nevarne kemikalije in kemijski povzročitelji hormonskih motenj
  • Sevanje                                                                             

 

Otroci niso pomanjšani odrasli: na škodljive učinke kemičnih snovi so še posebej občutljivi.

Otroci so v vseh fazah razvoja - od zarodka, ploda, dojenčka in obdobjih do končane adolescence -  pogosto izpostavljeni različnim in večjim nevarnostim v okolju kot odrasli, in sicer iz vzrokov, ki jih lahko uvrstimo v štiri kategorije: 

1. Otroci imajo drugačen, včasih edinstven način izpostavitve okoljskim nevarnostim.

2. Otroci različnih starosti so ranljivi zaradi njihove posebne občutljivosti.

3. Otroci imajo daljšo pričakovano življenjsko dobo.

4. Otroci so brez moči odločanja, sami se ne morejo zaščititi. Zanesti se morajo na odrasle, da jih bodo zaščitili pred škodljivimi učinki okolja.

 

Način izpostavitve otrok se razlikuje od odraslih zaradi njihove velikosti in obdobja razvoja.

Otroci imajo manjšo sposobnost prepoznavanja in razumevanja nevarnosti, tako škodljivih snovi kot tudi nevarnih situacij, ki lahko pripeljejo do poškodb.

 

Kemične snovi so dandanes prisotne povsod okoli nas. Otroci so izpostavljeni številnim kemikalijam na mestih, kjer preživijo največ časa - doma, v šoli, na igrišču, poljih, ulicah, tako v mestnem okolju kot tudi na podeželju.

Otroci večino časa preživijo doma, kamor strupene snovi lahko pridejo z vnosom iz zunanjega prostora ali pa so že prisotne v bivalnih prostorih. Te snovi postopoma pridejo v zrak, ki ga dihamo, ter v hišni prah, nato pa se posedejo na pohištvo, talne obloge, zavese, igrače itd. Viri onesnaženja v bivalnih prostorih so cigaretni dim, izpusti grelnih peči, kuhalni plin, čistilna sredstva, antiseptična sredstva, pesticidi, vse vrste razpršil, aromatične snovi, emisije laka za pohištvo, preproge in drugi podi, zaščitna sredstva za les, lepila, barve itd. Otroci so izpostavljeni tudi strupenim snovem, ki se sproščajo iz ovojnih materialov, igrač in drugih predmetov, ki jih otroci lahko nesejo v usta.

 

Strupene snovi so lahko prisotne v:

  • gospodinjskih proizvodih, gradbenih materialih in hišnem prahu,
  • kot nepričakovani kontaminanti v zdravilih, kozmetiki, higienskih proizvodih in igračkah.

 

Pomembna je tudi izpostavljenost otrok kemičnim snovem, ki so v okolju lahko so prisotne tudi kot:

  • obstojna organska onesnaževala (POPs),
  • kemikalije naravnega izvora, med njimi arzen (As) in fluorid (Fl) v vodi, mikotoksini (npr. aflatoksini), cianogeni in pirolizidni alkaloidi (nahajajo se v nekaterih rastlinah, ki jih lahko uporabljamo za pripravo zeliščnih čajev)

 

Izpostavitev kemičnim snovem v okolju je naraščajoč razlog za zaskrbljenost in relativno nov pristop k obravnavi zdravja otrok, ki v zadnjem času pridobiva vse večjo pozornost. Nanaša se na izpostavljenost otrok kemičnim snovem, ki so v njihovem okolju prisotne kot onesnaževala. Te kemične snovi so lahko antropogenega ali naravnega izvora.

 

To sta dva značilna primera, kako lahko pride do izpostavitve strupenim snovem:

V domačem okolju “mali raziskovalec" najde in “preizkusi" atraktivne škatlice, v katerih so lahko shrajena razna topila, čistila, korozivna sredstva in pesticidi.

Otroci med igro lahko zaidejo v bližino odlagališč smeti, kjer so lahko izpostavljeni škodljivim snovem (kemikalije, hlapi, dim).

 

 

 

 

 

 

Najpogostejši povzročitelji akutnih zastrupitev pri otrocih da so snovi, ki so otrokom najbolj dostopne. V nekaterih primerih so nevarne dolgotrajne izpostavljenosti nizkim odmerkom.

                                                                      

Kaj lahko naredite za zmanjšanje tveganja?

  • Pogosto zračite bivalni prostor. Vedno odprite okno, če uporabljate spreje, topila ali lepila.
  • Ne dovolite kajenja v zaprtih prostorih.
  • Bodite pozorni na nove zavese, preproge, talne obloge, sedežne garniture in sveže barvano pohištvo, saj lahko vsebujejo zelo strupene snovi, ki prehajajo v zrak. Nikoli jih takoj ne postavite v otroško sobo ali v prostore, kjer se otrok igra, pa tudi ne v prostore, v katerih se zadržuje nosečnica. Dokler se smrad ne razdiši, postavite te predmete v dobro prezračene prostore.
  • Preproge redno čistite s sesalnikom za prah, vsaj 2x tedensko. Redno čistite zavese in talne obloge. Preprečite širjenje prahu po vsem stanovanju. Prah lahko raznaša toksične in alergogene snovi!
  • Bodite previdni pri izbiri igrač in drugih stvari, ki jih kupite otroku, npr. pisalnega in risalnega pribora. Vedno izberite proizvode zanesljivega porekla, npr. iz EU, kjer je v veljavi stroga zakonodaja glede proizvodnje igrač. Vedno preverite sestavo snovi na etiketi!
  • Otroci naj ne uporabljajo laka za nohte, barvil ali parfumov.
  • Kemična čistila v gospodinjstvu uporabljajte le v nujnih primerih in še takrat v najmanjših možnih količinah. Kupujte majhne količine, skrbno preglejte etiketo in izberite najmanj strupene proizvode. Če je mogoče, se odločite za ekološke proizvode.
  • Skrbno upoštevajte navodila za uporabo, shranjevanje ter varno zavrženje gospodinjskih kemikalij. Hranite jih v varnem, dobro zračenem prostoru, izven dosega otrok. Skrbno prečitajte navodila na etiketi in upoštevajte vsa navodila za varno uporabo.
  • Pogosto si umivajte roke.
  • Bodite previdni s starimi barvanimi snovmi. Stara barvila lahko vsebujejo svinec.
  • Nikoli ne sežigajte barvanega ali lakiranega lesa ali sintetičnih snovi v kaminu in pečeh.
  • Ko opremljate ali belite prostore, izolirajte delovno področje. Če v hiši živijo dojenčki, mali otroci ali nosečnice, se izogibajte obnovitvam prostorov.
  • Ne uporabljajte termometrov z živim srebrom. V primeru razbitja je živo srebro izredno strupeno.
  • Bodite pozorni, kje se otroci igrajo. Nikoli jih ne vodite v bližino sveže škropljenih ali gnojenih vrtov, polj in travnikov, sadovnjakov, v bližino prometnih cest ali odlagališč smeti.

 

Otroci so prihodnost naše družbe.

Potrebujejo čisto, varno in zdravo okolje, brez strupenih kemikalij in drugih onesnaževal.

Čisto okolje in izobrazba bosta omogočila otrokom, da v polnosti razvijejo svoj potencial kot posamezniki, člani družbe in kot nosilci trajnostnega razvoja.