Duševno zdravje

Kaj je javno duševno zdravje?

29. 03. 2010
Kaj je javno duševno zdravje?

Definicije
Zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak ga lahko definiramo kot splošno dobro počutje, ki vključuje občutek izpolnjenosti in izkoriščenost vseh posameznikovih potencialov. Tako tudi duševno zdravje zajema vse: od izgleda, vedenja, mišljenja, govora, do čustvovanja in razpoloženja. Zajema odnos do sebe, drugih in sveta. Pomeni temperament, vedenjske vzorce in duševne motnje (različnih intenzitet in tipov), če obstajajo. Duševno zdravje je osnovano telesno in je celostno prepleteno z zdravjem nasploh (ni le njegova podenota). Zato je duševno zdravje del javnega zdravja.

Lahko rečemo, da ima nekdo duševno motnjo, kar pomeni, da njegovo ali njeno duševno zdravje sestoji tudi iz duševne motnje določenega tipa in intenzitete. Kot primer različnih intenzitet je depresivna motnja lahko hujša, srednje težka ali blaga. Kot primer različnih tipov pa predstavlja omenjena depresija motnjo čustvovanja, medtem ko gre pri demenci za motnjo spominskih funkcij.
 

Dejavniki JDZ
Na zdravje populacije, še posebej pa na duševno zdravje, vplivajo številni dejavniki: tako biološki kot psihološki, sociološki, ekonomski, politični in kulturni. Nanj vplivajo družinska struktura in medosebni odnosi v njej, odnosi na delu, zaposlitvene možnosti, zdravstveni in socialni sistem itd. Za vzdrževanje in izboljšanje duševnega zdravja posameznikov in posameznic je izjemnega pomena njihova socialna vključenost oziroma podpora, ki jo posameznik/-ca lahko dobi od svoje družbene skupnosti.
 

Celovit in kompleksen pristop
Zato je ukvarjanje z duševnim zdravjem nujno interdisciplinarno in zahteva kompleksen ter celovit pristop. V zadnjih treh letih smo na NIJZ skušali okrepiti dejavnosti na področju promocije duševnega zdravja, ki vključuje tako spodbujanje pozitivnih dejavnikov duševnega zdravja kot preventive pred negativnimi dejavniki duševnega zdravja.
 

IZHODIŠČA
Pri svojem delu temeljimo na naslednjih predpostavkah:

  • Duševno in telesno zdravje sta neločljivo povezana.
  • Duševno zdravje je bistveno za dobro počutje in delovanje ljudi.
  • Duševno zdravje je nujno sestavni del javnega zdravja. Pomembno je ukvarjanje z duševnim zdravjem celotne populacije in ne le z duševnim zdravjem posameznikov/-ic.
  • Duševno zdravje je širok koncept, ki vključuje tako pozitivno duševno zdravje (dobro počutje, optimizem, pozitivno samopodobo, občutek moči in sposobnost soočanja s težavami) kot negativno duševno zdravje npr. duševne motnje.
     

GLAVNA PODROČJA DELA
Naše delo obsega naslednja področja:

  • Oblikovanje predlogov za politiko na področju duševnega zdravja.
  • Spodbujanje pozitivnega duševnega zdravja in preventiva na področju duševnega zdravja.
  • Prizadevanje za zmanjševanje dejavnikov tveganja za negativno duševno zdravje in krepitev dejavnosti za pozitivno duševno zdravje.
  • Prizadevanje za izboljševanje zdravja in socialnega vključevanja ljudi z duševnimi motnjami.
  • Zmanjševanje stigme duševnih motenj.
  • Opozarjanje na človekove pravice in zaščito položaja ljudi z duševnimi problemi.
  • Raziskovanje področij povezanih z duševnim zdravjem in njegovo promocijo.
  • Vzpostavitev sodelovanja z vsemi javnostmi in interesnimi skupinami, za katere je problematika duševnega zdravja relevantna in ki lahko pripomorejo k povečanju duševnega zdravja v Sloveniji.
     

INTERDISCIPLINAREN TIM STROKOVNJAKOV
Delujemo interdisciplinarno. Naš delovni tim sestavljajo strokovnjaki z naslednjih področij: medicine, psihiatrije, socialne pedagogike, psihologije, sociologije, komunikologije, politologije in prava. Po potrebi se povezujemo še z zunanjimi sodelavci z drugih disciplinarnih področij.
 

PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Promocija duševnega zdravja je interdisciplinarno družbeno prizadevanje, prilagojeno doseganju pogojev, ki povečujejo dobro počutje posameznikov, skupin in skupnosti. Vključuje iniciative strokovnjakov z različnih področij in disciplin v družbi. Proces promocije duševnega zdravja poteka v vseh življenjskih fazah posameznika/-ce: sega od nosečnosti, rojstva, otroštva, adolescence do odraslosti in starosti. Promocija duševnega zdravja vključuje ustvarjanje individualnih, družbenih in okoljskih pogojev, ki omogočajo tako optimalen psihološki in psihofizičen razvoj kot tudi zmanjševanje problemov na področju duševnega zdravja.
 

PREVENTIVA NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Preventiva je sestavljena iz primarne in sekundarne preventive.

Primarna preventiva je usmerjena na zmanjševanje novih primerov (incidenco) v skupnosti, in sicer z zmanjševanjem dejavnikov tveganja in krepitvijo zaščitnih dejavnikov oz. sposobnosti ljudi, ki so trenutno brez duševnih motenj, vendar so bolj nagnjeni k razvoju določene duševne motnje.

Sekundarna preventiva si prizadeva zmanjšati razširjenost (prevalenco) motnje z zmanjševanjem časa trajanja ali zmanjševanjem posledic duševnih motenj posameznika/-ce. Običajno je usmerjena na ljudi, ki kažejo začetne simptome motnje, s ciljem skrajšanja časa trajanja motnje, in sicer z zgodnjim odkrivanjem in takojšnjim zdravljenjem.

Preventivno in promocijsko delo na področju duševnega zdravja zajema:

  • vprašanje splošne kakovosti življenja celotne populacije
  • obravnavo socialno ranljive skupine
  • poudarjanje zdravih socialno podpornih mrež od otroštva dalje
     

Konkretne aktivnosti na področju promocije in preventive lahko razdelimo na tri glavne sklope:

1. Informiranje, osveščanje, širjenje znanja:

  • priprava informativnega gradiva s področja duševnega zdravja: oblikovanje in obnavljanje spletnih strani na področju duševnih motenj: depresija, shizofrenija, bipolarna motnja razpoloženja, priprava in oblikovanje letakov, priprava in izdaja brošur, izdelava informativnih zgoščenk,
  • sodelovanje z mediji,
  • organiziranje posvetov, srečanj, seminarjev, predavanj o različnih temah: nasilno vedenje, najpogostejše duševne motnje, patološko hazardiranje, samomorilno vedenje,
  • priprava izobraževanj (seminarjev, delavnic) za različne strokovne skupine: medicinske sestre, učitelje, socialne delavce,
  • obeleževanje svetovnih dni, posebej dneva duševnega zdravja,
  • evaluacija dejavnosti na področju informiranja - spremljanje določenih indikatorjev seznanjenosti z duševnim zdravjem.

2. Odzivanje na zdravstvene probleme

  • sodelovanje z Zavodi za zdravstveno varstvo in različnimi drugimi institucijami npr. koordiniranje centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog,
  • preučevanje razširjenosti in obvladljivosti različnih motenj in potencialnih rizičnih dejavnikov in objavljanje prispevkov in člankov v poljudnih in znanstvenih revijah,
  • sodelovanje na različnih strokovnih specializiranih konferencah in posvetih,
  • priprava posvetov in srečanj za splošno in strokovno javnost, kot odziv na zdravstvene probleme, npr. o patološkem hazardiranju,
  • oblikovanje predlogov in smernic za preventivno delovanje na področju duševnega zdravja.

3. Usmerjanje na determinante zdravja - pozitivno duševno zdravje

  • promoviranje zdravih skupnosti in socialne povezanosti na vseh nivojih
  • krepitev in promoviranje individualnih virov: pozitivne samopodobe, optimizma, občutka moči in povezanosti
  • preučevanje možnosti ukrepanja za izboljšanje že obstoječih virov raziskovanje indikatorjev pozitivnega duševnega zdravja
  • sodelovanje pri oblikovanju politike, ki je usmerjena na spodbujanje in krepitev pozitivnega duševnega zdravja
  • povezovanje in vključevanje relevantnih interesnih skupin ter javnosti v skupne projekte povečevanja in promocije duševnega zdravja.