Sporočila za javnost

Jeseni v vse šole: priročnik Zorenje skozi To sem jaz

06. 09. 2019
MODEL, KI KREPI PSIHIČNO ODPORNOST MLADOSTNIKOV Preverjen celostni pristop za razvijanje socialnih in čustvenih veščin

Na območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so predstavili razvojne novosti v programu za duševno zdravje mladih To sem jaz, ki je letos praznoval 18 let delovanja. Program je uvrščen v akcijski načrt Nacionalnega programa za duševno zdravje 2018-2028 in je eden od uveljavljenih pristopov dobre prakse, predlagan za postopno sistemsko uvajanje v šolski prostor. Uveljavil se je z delovanjem najstarejše mladinske spletne svetovalnice v Sloveniji tosemjaz.net, ki mladim že od leta 2001 omogoča anonimen dostop do strokovnega nasveta. Druga temeljna programska dejavnost pa je preventivno delo v šolah. Novo pridobitev predstavlja prenovljeni priročnik za načrtno preventivno delo z mladostniki Zorenje skozi To sem jaz. Celostni model 10 preventivnih delavnic, ki so namenjene krepitvi duševnega zdravja, je po ugotovitvah raziskave Centra za psihodiagnostična sredstva dokazano učinkovit. Nacionalni inštitut za javno zdravje ga letošnjo jesen daje v javno in brezplačno uporabo šolam in učiteljem. Razvoj programa je podprlo Ministrstvo za zdravje.

Novi priročnik, ki temelji na prenovi izdaje iz leta 2011, bodo jeseni prejele vse osnovne in srednje šole, v prihodnjih mesecih naj bi ga spoznali ravnatelji in šolski svetovalni delavci (javno dostopen je na naslednji povezavi). Avtorice priročnika za preventivno delo z mladostniki Zorenje skozi To sem jaz so strokovnjakinje s področja duševnega zdravja Alenka Tacol, Ksenija Lekić, Nuša Konec Juričič, Nataša Sedlar Kobe in Saška Roškar, sicer vse že vrsto let vključene v razvojno prakso programa To sem jaz. Recenzentki sta bili prof. dr. Metka Kuhar in doc. dr. Ana Kozina. Jedro priročnika predstavljajo dopolnjene in razširjene preventivne delavnice za razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter pozitivne samopodobe. Temeljijo na konceptu 10 korakov do boljše samopodobe psihologinje Alenke Tacol (prvič predstavljenem na spletišču tosemjaz.net v letu 2005). Današnje delavnice so preizkušene v praksi. Usmerjene so na spodbujanje aktivne vloge mladostnikov pri postavljanju ciljev, prevzemanju odgovornosti, reševanju problemov, pri sodelovanju z drugimi, soočanju s stresom in pri krepitvi drugih življenjskih veščin. Namenjene so delu z mladostniki od 13. do 17. leta. Cilj je, da učitelj, razrednik izpelje v istem razredu vseh 10 preventivnih delavnic, skladno s konceptom razvijanja socialnih in čustvenih veščin.

 »Prvotni koncept krepitve samopodobe mladih je v posodobljenem priročniku postavljen v širši okvir razvijanja socialnih in čustvenih veščin. Te mladostnikom omogočajo zdravo odraščanje,   uspešno prilagajanje na življenjske zahteve in delujejo kot zaščita v kriznih situacijah. So podlaga za spoprijemanje z izzivi odraščanja, boljše odnose z vrstniki in odraslimi, zlasti pa večjo   osebnostno čvrstost. Socialne in čustvene kompetence so nekakšni gradniki zdrave in stabilne samopodobe«, je v Celju na novinarski konferenci ob predstavitvi preventivnega pristopa povedala psihologinja Alenka Tacol.

Po besedah dr. Zore Rutar Ilc, višje svetovalke Zavoda RS za šolstvo, gre priročnik razumeti kot temelj čustvenega in socialnega opismenjevanja učencev in kot takega ga strokovna komisija Zavoda RS za šolstvo priporoča v uporabo prav vsem učiteljem in šolam, še posebno pa svetovalnim delavcem in razrednikom: »Ključno je poglavje o vlogi učitelja pri spodbujanju socialnih in čustvenih veščin pri učencih in o pomembnosti njihovega vpliva na oblikovanje zdrave samopodobe, psihične odpornosti in asertivnosti. Navodila za izvedbo delavnic so napisana tako, da učitelje opogumijo za izvedbo, četudi nimajo veliko izkušenj z izvajanjem tovrstnih aktivnosti.« Priročnik prinaša tudi pregledna teoretična izhodišča o duševnem zdravju, socialnem in čustvenem učenju ter sodobnih pogledih na samopodobo, predvsem pa vsebuje praktične smernice (jasna navodila) za izvajanje delavnic.

Javnozdravstveni praktiki in raziskovalci vedo, da so meritve učinkovitosti na področju primarne preventive in promocije zdravja zapletene in težje izvedljive. Tudi zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da bo v primeru programa To sem jaz novo izdajo priročnika med ravnatelje, učitelje, šolske svetovalne delavce in druge strokovnjake pospremila ugotovitev, da je program dokazano učinkovit. V obsežni raziskavi Centra za psihodiagnostična sredstva, ki se je odvijala v letih 2017 in 2018, je sodelovalo 425 osmošolcev iz 10 šol iz vseh slovenskih regij. Polovica osmošolcev je bila vključena v program delavnic, polovica pa ne (ta je predstavljala kontrolno skupino). Delavnice je po predvidenem modelu izvajalo 13 mentoric različnih strokovnih profilov (profesorice različnih predmetov in šolske svetovalne delavke). V raziskavo je bilo vključenih tudi 68 učiteljev, ki so ocenjevali razredno klimo. Vsi učenci – tisti, ki so bili vključeni v delavnice in preostali – so trikrat izpolnili različne vprašalnike (pred, med in po zaključenem programu delavnic): vprašalnike o medosebnih težavah in spoprijemanju z njimi, ocenili so razredno klimo in želeno klimo v razredu ter kako vidijo sebe (svojo samopodobo). »Učitelji, ki so poučevali osmošolce in so klimo v razredu opazovali neodvisno od delavnic, so z veliko gotovostjo potrdili, da se je obstoječa razredna klima (znotraj te medosebni odnosi, red, jasnost pravil ipd.) izboljšala od začetka do konca programa. Tudi učenci so zaznali izboljšanje razredne klime ob koncu programa, medtem ko so učenci, ki niso bili vključeni v delavnice, ocenili medosebne odnose v razredu, red, pravila in organizacijo vedno slabše, bolj ko se je šolsko leto bližalo h koncu. Učenci, vključeni v delavnice, so v povprečju poročali o manj težavah v medosebnih odnosih s prijatelji, doma, z nasprotnim spolom, pri javnem nastopanju ali z asertivnostjo po zaključenem programu. Spoznali in začeli so tudi uporabljati več različnih strategij spoprijemanja s težavami. Na področju samopodobe so bile opazne manjše pozitivne spremembe v skupini, ki se je udeleževala delavnic, in manjše negativne spremembe v skupini, ki ni imela delavnic. Mentorji so zaznali tudi večjo povezanost med učenci ter boljši odnos med učenci in njimi, kar se je kazalo v dvigu obojestranskega zaupanja in pripravljenosti za skupno reševanje težav, še posebno tam, kjer je bil mentor razrednik. Podobno so bili zadovoljni tudi učenci. Všeč jim je bilo sodelovanje, izmenjava mnenj in priložnost, da so lahko izrazili svoje mnenje; bolje so spoznali sebe in svoje sošolce,« je povedala Dušica Boben, direktorica Centra za psihodiagnostična sredstva. Rezultati raziskave brez dvoma kažejo, da so delavnice koristne: mladostniki z novimi socialnimi veščinami krepijo odnos do sebe in tudi do učiteljev ter se opolnomočijo za življenje.

»Programe, kot je To sem jaz, v Sloveniji potrebujemo,« je poudarila prim. Nuša Konec Juričič, vodja službe za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in pojasnila: »Analiza dostopnih zdravstveno statističnih podatkov in raziskav, ki smo jo opravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kaže na  intenziven porast različnih težav duševnega zdravja pri populaciji otrok in mladostnikov. Med razlogi za porast ne gre zanemariti izredne dinamike modernega življenja s številnimi možnostmi in negotovostmi, povečevanja pričakovanj do mladih in njihove vse intenzivnejše prežetosti z novimi tehnologijami. Vse to med drugim spreminja utečene prakse in poti učenja, doživljanja, čustvovanja, komunikacije in odnosov med mladimi samimi ter med njimi in odraslimi in zahteva nove odgovore in pristope. Kot odziv na naraščanje težav duševnega zdravje ter nezadostno ponudbo programov za obvladovanje le teh je lani Državni zbor Republike Slovenije sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za duševno zdravje 2018–2028. V njej je med prednostna področja uvrščena tudi promocija duševnega zdravja, znotraj te pa programi, ki so zastavljeni strokovno, so preizkušeni v praksi ter evalvirani - zvišujejo kakovost življenja otrok in mladostnikov ter vodijo v njihovo boljše zdravje tudi v odrasli dobi. Kot takšen je bil prepoznan tudi program To sem jaz, ki je v akcijskem načrtu Resolucije predviden za nadaljnje izvajanje v šolskem prostoru ter postopno sistemsko uvajanje v šolski kurikulum. Program To sem jaz ni muha enodnevnica. Je plod dolgoletnega, kontinuiranega in razvojnega dela predane skupine strokovnjakov ter redne podpore vodstva NIJZ ter Ministrstva za zdravje.«

Program To sem jaz je prejemnik več nagrad doma in v tujini, v mednarodni strokovni javnosti so ga že večkrat prepoznali kot primer dobre preventivne prakse na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Uvrstili so ga v več publikacij Svetovne zdravstvene organizacije. Oktobra lani so ga na uglednem strokovnem srečanju v Londonu (Global Mental Health Summit) predstavili kot vodilni primer dobre prakse na področju duševnega zdravja v skupini za otroke in mladino.

Po besedah Ksenije Lekić, vodje programa To sem jaz od ustanovitve v letu 2001, bodo nadaljnja prizadevanja usmerili v implementacijo in širitev preventivnega modela z novim priročnikom v šolski prostor. V osnovnih in srednjih šolah je v tovrstne delavnice na letni ravni že sedaj v povprečju vključenih od 8.000 do 10.000 mladostnikov. Z novim priročnikom pa želijo spodbuditi vodstva šol in učitelje – razrednike k bolj načrtnemu in poglobljenemu izvajanju celotnega modela 10 preventivnih delavnic za učence enega razreda predvidoma v dobi dveh šolskih let. Obenem želijo spodbuditi pozitivne premike v smeri izboljševanja sistemske skrbi za duševno zdravje v šolskem prostoru. Smiselno je, da otroke in mladostnike organizirano podpremo pri razvijanju socialnih in čustvenih kompetenc, zaradi katerih bodo zmogli boljše medosebne odnose, si znali postavljati uresničljive cilje, bolje reševati probleme in prevzemati odgovornost ter spretneje ravnati s svojimi čustvi.

 

Več informacij:

Nadgradnjo programa v letih 2017-2019 je na javnem razpisu podprlo Ministrstvo za zdravje.