Z znanjem do boljšega zdravja

Javnozdravstvene posledice podražitve hrane: Podražitev hrane najbolj prizadene socialno in ekonomsko ogrožene sloje

04. 02. 2011
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije (NIJZ) o prehrambenih navadah odraslih prebivalcev Slovenije kaže, da so prebivalci z nižjim materialnim standardom še posebej ogrožena skupina.

Prebivalci, ki spadajo v to skupino se prehranjujejo manj zdravo in izbirajo pretežno živila z manj priporočeno sestavo, ki so pogosto cenovno bolj ugodna. Po mnenju strokovnjakov NIJZ bo zato podražitev hrane te sloje še dodatno prizadela.

Cena ključna pri izbiri živil socialno in ekonomsko šibkejših slojev
Kot je pokazala raziskava, socialno in ekonomsko šibkejši sloji zdravim prehranskim izbiram ne posvečajo dovolj pozornosti zaradi ekonomskih razlogov, zaradi premajhne dostopnosti in tudi še vedno premajhnega poznavanja zdrave prehrane. Gospodinjstvom z nižjimi dohodki predstavlja prehrana bistveno višji delež v strukturi celotnih izdatkov kot tistim z višjimi prihodki. Izkazalo se je, da tisti z nižjimi prihodki tudi najpogosteje preverjajo ceno živil.
 

Podražitev sadja in zelenjave sta neugodna za zdravje prebivalstva
»Zaskrbljujoče je, da sta se v zadnjem obdobju občutno podražila tudi zelenjava in sadje,« meni Vida Fajdiga Turk z NIJZ in nadaljuje: »Vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave v priporočenih količinah zagotavlja zadostno preskrbljenost z nekaterimi življenjsko pomembnimi hranili, omogoča vzdrževanje priporočene telesne teže in zmanjšuje tveganje za nekatere kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa II., nekatere vrste raka. Višanje cen bo tako lahko še bolj neugodno vplivalo na zdravje.«
 

Pomembno je omogočiti dostop do kvalitetne hrane vsem prebivalcem
Dostop do kvalitetne hrane, ki si jo ljudje cenovno lahko privoščijo, je po podatkih raziskav pomembnejši kot samo izobraževanje o pomenu prehrane za zdravje. Pomemben cilj javnega zdravja je zato razpoložljivost in cenovna dostopnost do zdrave in hranilno bogate hrane, saj učinki nezdrave prehrane pomembno vplivajo na zdravje celotne populacije, še zlasti pa na zdravje socialno in ekonomsko šibkih slojev. »Slovenija na primer z Zakonom o šolski prehrani vsem odraščajočim omogoča s smernicami urejeno zdravo prehranjevanje, otroci in mladostniki iz socialno ogroženih skupin pa obroke prejmejo brezplačno, kar je vzor za druge države EU,« je povedala Vida Fajdiga Turk z NIJZ in dodala: »Naša država koristi tudi nepovratna sredstva skupne kmetijske politike Evropske komisije, ki omogočajo, da vsi učenci v šolah, ki sodelujejo v Shemi šolskega sadja, prejmejo brezplačno sadje in zelenjavo.«
 

S sistemskimi ukrepi do splošne blaginje prebivalstva
V obstoječih razmerah bi bilo treba razmisliti o sistemskih ukrepih, ki bi najbolj ogroženim skupinam ljudi zagotovili dostop do kakovostnega sadja in zelenjave ter kakovostnih beljakovinskih živil. Z dodatnimi prehranskimi programi bi lahko država vplivala tudi na prehranski status in zdravje socialno ogroženih kategorij prebivalstva. Poleg tega je smiselno spodbujati tudi lokalno pridelavo hrane na nivoju države in samooskrbo gospodinjstev. Na ta način se namreč zagotavlja dostopnost do kakovostnih in zdravju koristnih živil, ki upoštevajo kulturno specifične načine prehranjevanja prebivalcev ter razvijanje trajnostnih kmetijskih politik. S tem pa bi bil naš prehranski trg tudi manj pod vplivom trenutnih nestabilnih razmer na globalnem trgu.
 

Oskrba z varno hrano vpliva na kakovost življenja
Kvalitetna prehrana in ustrezna oskrba z varno hrano sta bistvenega pomena za spodbujanje zdravega načina življenja in blaginje. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje čez celo življenje pozitivno vpliva na ustrezno rast in razvoj otrok, za katere si želimo, da dosežejo vse svoje potenciale. Vpliva na kakovost življenja, še posebej na delovno zmožnost v odrasli dobi, ter na zdravje, dobro prehranjenost in neodvisnost v starosti. Nasprotno pa neustrezna prehrana vodi v slabšo odpornost organizma, povečano dovzetnost za bolezni, slabši telesni in duševni razvoj ter slabšo produktivnost. Rezultate slabih prehranjevalnih navad se danes, vsaj v razvitem svetu, povezuje s problemom prevelike telesne teže. Pri tem je poudarek slabih prehranjevalnih navad predvsem na nepravilni sestavi hrane in ne več samo na količini.