Z znanjem do boljšega zdravja

Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo covida-19

02. 03. 2021
Od novembra 2020 do januarja 2021 je potekala raziskava, katere namen je bil ugotoviti, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo covida-19, kako se z zaznano stisko spoprijemajo ter katere vire psihosocialne podpore si ljudje še želijo in menijo, da bi jim pomagali pri spoprijemanju s stisko. Raziskava kaže na povečano duševno stisko v času drugega vala epidemije v primerjavi s prvim valom ali s časom pred epidemijo. Udeležence v povprečju najbolj obremenjuje strah pred okužbo drugih, strah pred negotovo prihodnostjo in skrb glede izgube oz. omejitve svoboščin.

Udeleženci v povprečju doživljajo srednje intenzivno duševno stisko. S stisko, ki jo doživljajo, se v povprečju srednje uspešno spoprijemajo. Najbolje se spoprijemajo s stisko udeleženci, ki so zaposleni v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu, najslabše pa gospodarstvu.

Kot že omenjeno udeležence v povprečju najbolj obremenjuje strah pred okužbo drugih, strah pred negotovo prihodnostjo in skrb glede izgube oz. omejitve svoboščin. V povprečju pa so vse težave, razen omenjenih, izražene manj kot srednje. Pod kategorijo drugo, kar jih skrbi, a ni bilo omenjeno, pa najpogosteje navajajo sledeče: politično dogajanje (dvomi in zadržki glede vlade in načina njenega delovanja, strah pred represijo ter izgubo demokracije in izgubo pravic), neprijetna čustva ob omejitvah (prepoved gibanja, kršenje odlogov, želja po dogajanju, policijska ura, izguba svobode, prilagajanje, nedostopnost javnih prevozov, ujetost, nošenje maske, opravljanje pogreba), pomanjkanje stikov (pogrešanje prijateljev ter družinskih članov, osamljenost in ločenost od partnerja).

Pred epidemijo je nasilje v družini oziroma v partnerskem odnosu doživljalo 1,9 % udeležencev, med epidemijo je poraslo na 2,9 %. Do porasta nasilja je prišlo tudi na delovnem mestu, saj je pred epidemijo tovrstno obliko nasilja doživljalo 2,1 % udeležencev, po epidemiji pa 3,7 %.

Ob opazovanem psihofizičnem počutju, udeleženci najpogosteje doživljajo bolečine v hrbtu in glavobole. Najpogosteje pa doživljajo naslednje simptome depresije: utrujenost, težave s spanjem in pomanjkanje energije. Največ simptomov depresije se kaže pri udeležencih, zaposlenih v gospodarstvu, najmanj pa v socialnem varstvu. Za slednje bi opozorili, da se je v praksi izkazalo, da so se težave začele intenzivneje pojavljati v januarju, predvsem na področju CSD, ki je najbolj številčno zastopan tudi v raziskavi.

Večina udeležencev poroča, da med epidemijo covida-19 ne potrebuje psihološke podpore. Med udeleženci, ki menijo, da psihološko podporo potrebujejo, jih večji delež pomoči ni poiskalo. Razlogi, da niso poiskali pomoč so: težave z dostopnostjo strokovnjakov, občutek obvladanja lastne situacije, občutek pomanjkanja časa (prezasedenost, preobremenjenost). Udeleženci so se za podporo v stiski, znotraj svoje socialne mreže, najpogosteje obrnili na družinske člane ali prijatelje/sosede/znance.

Analiza stanja duševnega zdravja ter ocena potreb po psihosocialni podpori v času epidemije je predstavljena tudi po posameznih skupinah prebivalstva. V poročilu raziskave so zbrane ločene analize za zaposlene na področju zdravstva, socialnega varstva, na področju vzgoje in izobraževanja, v gospodarstvu ter analize potreb študentov, upokojencev, brezposelnih, samozaposlenih in staršev šoloobveznih otrok.

Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo COVID-19

Celotno poročilo raziskave: Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije COVID-19 

O raziskavi

Raziskava je del Akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, katerega nosilec je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskava se je izvajala v okviru aktivnosti spremljanja in analiziranja podatkov, katerih koordinator je Društvo psihologov Slovenije. Osrednje organizacije, ki so sodelovale pri načrtovanju raziskave, zbiranju in analizi podatkov za pričujočo raziskavo, so, poleg omenjenih, sledeče:

  • Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo;
  • Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora;
  • Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, Oddelek za psihologijo.

Podatki v raziskavi so se zbirali s spletnim vprašalnikom. Ker smo aktivneje usmerjali pozornost na različne skupine prebivalstva (npr. vzgoja in izobraževanje, socialno varstvo, zdravstvo, študentje, brezposelni, gospodarstvo …), vzorec za celotno prebivalstvo ni reprezentativen, kar se kaže že pri strukturi anketiranih. V raziskavi prevladujejo ženske, višje izobraženi, le majhen delež udeležencev je starejših od 65 let. Zbiranje podatkov je potekalo od 3. 12. 2020 do 4. 1. 2021. V raziskavi je sodelovalo 3556 udeležencev.