Moj življenjski slog

Izsledki 21. izvedbe raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

23. 11. 2022
Pandemija covida-19 je pomembno zaznamovala vsa področja človekovega življenja, tako v Sloveniji kot po svetu. Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že 4. decembra 2020 pričel z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev. Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021 (zadnja ponovitev je bila izvedena od 7. do 10. 12. 2021) je pred nami nov sklop šestih raziskav, s prvo raziskavo, ki je bila izvedena od 20. do 23. septembra 2022.

Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, teče že tretje leto, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo, naša »nova normalnost«. Namen novega sklopa raziskave SI-PANDA je zato ugotoviti predvsem, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes, in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Glede na to, da je cepljenje proti covidu-19 še vedno eden najučinkovitejših ukrepov, nas zanima tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.

Spodaj objavljamo ključne ugotovitve 21. izvedbe raziskave, ki je potekala od 18. do 21. oktobra 2022 na vzorcu 1011 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.

Podpiranje trenutno veljavnih priporočil

V 21. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (79,0 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (74,5 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah in domovih starejših občanov (65,8 %). Najmanj podpore večini trenutno veljavnih priporočil namenjajo osebe v starostni skupini od 18 do 29 let, največ podpore pa osebe v starostni skupini 65 do 74 let.

Cepljenje proti covidu-19 in sezonski gripi

V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih oseb. Kot že v predhodnih raziskavah anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbi varnost cepiv, več kot pol pa jih tudi meni, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk. Malo več kot polovica vseh anketirancev se strinja s trditvijo, da cepivo proti covidu-19 lahko prepreči težji potek bolezni, kar kaže, da je osveščenost prebivalcev o koristih cepljenja proti covidu-19 še vedno premajhna. Osveščenost in posledično pripravljenost na cepljenje sta največji v najstarejši starostni skupini, ki je bila vključena v anketiranje in jo covid-19 tudi najbolj ogroža. Proti sezonski gripi se bo verjetno cepilo 40,6 % starejših (65 do 74 let).

Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal

V primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal bi večina oseb reagirala tako, da bi izvedli samotestiranje na SARS-CoV-2 (72,1 %). Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, pa bi se testiralo 66,5 % oseb.

Dolgotrajni covid-19

Po preboleli okužbi s covidom-19 sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pri nekaj manj kot 60 % oseb trajajo do 3 mesece in so pogostejše pri moških. Te težave pa najbolj vplivajo na področje izvajanja prostočasnih aktivnosti.

Duševno zdravje

Več kot petina (22,1 %) anketirancev se pogosto ali vsakodnevno počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom. Takšni občutki so pogostejši pri ženskah, v mlajših starostnih skupinah, pri tistih, ki poročajo, da so imeli slabše finančno stanje v primerjavi s preteklim časom. V primerjavi s preteklo izvedbo raziskave se je pogosto ali vsakodnevno doživljanje stresa najbolj povečalo pri mladih med 18 in 29 let starosti (iz 24,5 % na 35,3 %). Tvegano stresno vedenje se je v primerjavi s preteklo raziskavo pomembno povečalo pri moških, v starostnih skupinah 18 do 29 let in 30 do 49 let, manj izobraženih, dijakih in študentih ter pri zaposlenih oz. samozaposlenih.

Obravnava pri osebnem zdravniku

Potreba po obravnavi pri osebnem zdravniku se s starostjo veča, le 22,6 % anketiranih oseb v starostni skupini 65 do 74 let v zadnjem letu ni potrebovalo osebnega zdravnika. Med anketiranimi osebami, ki so potrebovale osebnega zdravnika zaradi novih ali poslabšanja obstoječih zdravstvenih težav, jih je 60,2 % navedlo, da je obravnava vključevala tudi pregled v ambulanti, 4,0 % je navedlo stik z nadomestno, dežurno ali urgentno ambulanto. Pri zadnji izkušnji z osebnim zdravnikom je 85,4 % prebivalcev menilo, da so bili glede na zdravstveno stanje ustrezno obravnavani, manj zadovoljne z obravnavo so bile anketirane osebe s težavami v duševnem zdravju.

Celotno poročilo 21. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na naslednji povezavi. Rezultati raziskave, predstavljeni v poročilu, so namenjeni strokovnjakom, odločevalcem, medijem in tudi širši javnosti.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete na naslednji povezavi