Z znanjem do boljšega zdravja

Izsledki 16. vala raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

19. 10. 2021
Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja spletno anketno raziskavo o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida-19 v Sloveniji. Raziskava na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka od 4. decembra 2020, v devetnajstih ponovitvah. Prvi del raziskave (do vključno 12. vala raziskave) se je izvajal enkrat na dva tedna, drugi del pa se izvaja enkrat na mesec. Podlaga raziskave je vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je bil preveden in v skladu z navodili SZO ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji, zato bodo nekateri podatki tudi mednarodno primerljivi.

V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti odraslih prebivalcev Slovenije, kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Posledica pandemske izčrpanosti je pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo posameznikova čustva, izkušnje in stališča. Kaže se v zmanjšanju zavedanja o tveganjih, povezanih s širjenjem bolezni covid-19, nepripravljenosti za informiranje in neizvajanju samozaščitnih vedenj. Vpliva pa tudi na samo uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Spodaj objavljamo glavne izsledke 16. vala panelne spletne raziskave, ki je potekala od 21. do 23. septembra 2021 na vzorcu 1026 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, in nekatere primerjave s preteklimi valovi.

Trenutno veljavni ukrepi

Zaskrbljujoč je podatek, da je delež anketirancev, ki menijo, da prebivalci Slovenije upoštevajo ukrepe, povezane z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2, v 16. valu raziskave ponovno upadel in sicer za 5,4 odstotne točke, v primerjavi s 13. valom raziskave pa za kar 20,2 odstotnih točk.

Podpiranje morebitnih ukrepov

Med morebitnimi ukrepi, ki bi lahko stopili v veljavo v primeru slabšanja epidemiološke situacije, bi anketiranci v največjem deležu (45,6 %) podprli uvedbo nadzora nad izvajanjem karantene na domu, skoraj četrtina pa bi jih podprla tudi omejitev zbiranja ljudi na do 25 oseb ob upoštevanju navodila NIJZ.

Pravilo PCT

Več kot 40 % anketirancev meni, da bi morale vse dejavnosti oz. storitve biti dostopne vsem brez dokazil o cepljenju, prebolevnosti ali negativnem testu.

V največji meri anketiranci podpirajo izpolnjevanje PCT pogoja pri obisku gledališč in kinodvoran, ogledu športnih dogodkov v živo in pri obisku notranjosti lokala oz. restavracije. Anketiranci se najmanj strinjajo s potrebnostjo izpolnjevanja PCT pogoja pri obisku zdravnika in zobozdravnika ter pri obisku terase lokala oz. restavracije.

Skoraj petkrat več anketirancev, ki so cepljeni, v primerjavi s tistimi, ki niso cepljeni, podpira izpolnjevanje in preverjanje PCT pogoja na delovnem mestu.

Cepljenje

Podatki iz 16. vala raziskave kažejo, da je bilo cepljenih že več kot 68 % anketiranih oseb, in sicer je 54,8 % oseb že prejelo dva odmerka cepiva, 12,8 % pa en odmerek cepiva proti covidu-19. 0,6 % anketirancev je poročalo, da so prejeli že tretji (poživitveni) odmerek cepiva. Četrtina anketirancev v 16. valu raziskave navaja, da se ne namerava cepiti – delež teh oseb je v primerjavi s prejšnjim valom raziskave upadel in je trenutno najnižji v zadnjih osmih valovih raziskave.

Necepljene anketirance smo spraševali po razlogih za odločitev, da se ne bodo cepili. Med glavnimi razlogi prevladuje skrb za dolgoročni vpliv na zdravje, zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju in mnenje, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk. Slednji razlog za odločitev proti cepljenju (63,6 %) prevladuje nad mnenjem, da cepivo ni varno (58,2 %), kar kaže na velike pomanjkljivosti pri ustrezni komunikaciji z javnostjo v zvezi s cepljenjem.

Težave po preboleli okužbi z virusom SARS-CoV-2 - postcovidni sindrom ali dolgotrajni covid-19

Tudi v 16. valu raziskave je večina oseb (76,6 %) imela določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih je poročala skoraj polovica prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina je navajala bolečine v mišicah in sklepih ter težave s koncentracijo in pomnjenjem, o motnjah spanja je poročala petina anketirancev.

Preseneča velik delež oseb, ki se o težavah po prebolelem covidu-19 ne posvetuje z zdravnikom. V 16. valu je bilo takšnih oseb 65,0 %.

Osvetljena tema 16. vala raziskave: Prehrana v času pandemije

Skupno je na vprašanje o tem, ali so zaradi pandemije spremenili svoje prehranjevalne navade, velika večina (72,3 %) menila, da se le te pri njih niso spremenile. Prehranske navade so se sicer najbolj poslabšale v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo (35,0 %) in težavami v duševnem zdravju (19,5 %) in v starostni skupini 18 do 29 let (26,9 %).

Na vprašanje, katere okoliščine so po njihovem mnenju najbolj vplivale na spremembo prehranskih navad so anketirani menili, da je k temu v največji meri prispevala omejitev gibanja (59,6 %), omejena dostopnost do nekaterih storitvenih dejavnosti (52,9 %) ter obremenitve na delovnem mestu in pri delu/študiju od doma (51,8 %).

38,3 % gospodinjstev je poročalo, da so imeli v času pandemije covida-19 povišane stroške za prehrano, od tega so o višjih stroških za prehrano v svojih gospodinjstvih pogosteje poročale ženske.

PCT pogoj pri nabavi hrane ovira v celoti približno desetino vprašanih (11,5 %) in delno še približno petino (20,9 %). Pogosteje popolno in deloma ovira mlajše kot starejše.

Na vprašanje glede povečanja telesne mase med pandemijo je večina (57,3 %) ljudi odgovorila, da je le ta ostala enaka, vendar pa o povečanju telesne mase poroča kar 25,6 % vprašanih. O pridobitvi telesne mase pogosteje poročajo v starostnih skupinah od 30 do 49 let in od 18 do 29 let.

Celotno poročilo 16. vala panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje je objavljeno na naslednji povezavi.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete tudi na naslednji povezavi.