ARHIV IZPOSTAVLJENIH VSEBIN

Kar 75% do 95% ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje. Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju v celoti, prispeva k veliki vrzeli pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni. Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.

Prvega oktobra se po celem svetu spomnimo na osebe, ki so že vstopile v svoje tretje življenjsko obdobje (starejši odrasli 65+). Združeni narodi (#UNIDOP2021) so letos izbrali temo digitalne enakosti za vse starosti (»Digital Equity for All Ages«). Z razvojem digitalnih tehnologij tudi starejši potrebujejo nova digitalna znanja za lažji dostop do informacij in bolj kakovostno življenje.

Z Odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 z dne 14. 9. 2021, se je v odloku poenotil način dokazovanja prebolevnosti s smernicami EU. To pomeni, da se kot dokazilo o prebolevnosti šteje dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni in ni starejši od 180 dni. Namreč, večina članic EU kot dokazilo o prebolevnosti šteje dokazilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni in ni starejši od 180 dni. Vse, ki so bolezen preboleli, vabimo, da se cepijo v časovnem okviru 180 dni.

V začetku šolskega leta se bodo v sodelovanju med Ministrstvom za zdravje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvajale aktivnosti za osveščanje javnosti o prepovedi kajenja v vozilih ob prisotnosti mladoletnih oseb, o pasivnem kajenju ter o škodljivih posledicah izpostavljenosti tobačnemu dimu.

Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Preprečevanje samomora je v prvi vrsti družbena naloga in pri tem so pomembna dejanja vseh nas. To odraža tudi vodilno sporočilo svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki letos prvič poteka pod geslom »Ustvarjajmo upanje z dejanji«. Geslo bo rdeča nit obeležitve tudi v prihodnjih treh letih in je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje.