ARHIV IZPOSTAVLJENIH VSEBIN

Velikonočne praznike bomo letos verjetno vsi preživeli malo drugače. Krog bližnjih za mizo bo ožji, tudi obiske bomo morali preložiti v prihodnost. Poskusimo naše navade in običaje, v kolikor nam to omogočajo okoliščine, kar se da ohraniti. Pokličimo svoje bližnje in prijatelje in pomislimo na tiste, ki so sami.

Osebe, ki kadijo, so na splošno bolj dovzetne za okužbe dihal, ki pri njih tudi pogosteje potekajo v težji obliki. Trenutno ni na voljo dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da so kadilci bolj dovzetni tudi za okužbo z novim koronavirusom. A glede na to, da so kadilci na splošno bolj dovzetni za okužbe dihal, je verjetno, da so tudi bolj dovzetni tudi za okužbo z novim koronavirusom v primerjavi z osebami, ki ne kadijo. Možnost okužbe z novim koronavirusom je lahko večja tudi zato, ker so prsti (in morda onesnažene cigarete) v stiku z ustnicami, kar povečuje možnost prenosa virusa z roke v usta.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo bili obveščeni o poskusih trženja koloidnega srebra in CBD kapljic za namen zdravljenja ali preprečevanja okužbe z novim koronavirusom. V nadaljevanju navajamo nekatera dejstva.

Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju. Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Onkološki inštitut Ljubljana (OI) ob svetovnem dnevu boja proti raku pozdravljata pobude za nov Evropski načrt premagovanja raka, saj ostaja in postaja zaradi staranja prebivalstva rak tudi v Sloveniji vse pomembnejši javnozdravstveni problem. Po podatkih registra raka RS je v letu 2016 na novo z rakom zbolelo 15.072 ljudi, kar pomeni da je za novo diagnozo raka vsakih 35 minut izvedel nov Slovenec ali Slovenka. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva, v Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti.