Z znanjem do boljšega zdravja

Izid publikacije Neenakosti v zdravju

15. 07. 2021
Nacionalni inštitut za javno zdravje je po poročilih o neenakostih v zdravju, ki so jih strokovnjaki NIJZ pripravili v letih 2011 in 2018, izdal tretjo publikacijo Neenakosti v zdravju - izziv prihodnosti v medsektorskem sodelovanju.

Pri tretji publikaciji Neenakosti v zdravju - izziv prihodnosti v medsektorskem sodelovanju, ki je izšla v tem tednu, smo pokazali, da medsektorsko sodelovanje lahko teče bolje, če pri pripravi argumentacije za posamezne politike oziroma ukrepe medsebojno povezano sodelujejo kompetentne nacionalne sektorske strokovne institucije – publikacijo so v tesnem sodelovanju pripravili strokovnjaki NIJZ, Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) in Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) ob sodelovanju Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). V proces priprave smo tako vključili najboljše domače in tuje izkušnje. Prešli smo na poročanje o vplivu socialnih determinant in sektorskih ukrepov na pojav neenakosti, v skladu z deklaracijo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o socialnih determinantah zdravja iz Ria 2011, testirali smo SZO HESRi orodje in uporabili številne izkušnje iz EU prostora, iz JAHEE in partnerstva EuroHealthNet.

Neenakosti v zdravju obravnavamo iz različnih vidikov. Gre za razlike v zdravstvenem stanju ali porazdelitvi zdravstvenih in drugih povezanih virov med različnimi skupinami prebivalstva, ki izhajajo iz socialnih razmer, v katerih se ljudje rodijo, rastejo, živijo, delajo in starajo. Te razmere določajo tako imenovane determinante zdravja, na katere s svojimi ukrepi vplivajo različni sektorji in večinoma ne sektor zdravja. Socialne determinante so izobrazba, dohodek, bivalni pogoji, domovanje, prehrana in druge, ki določajo, kako zdravi so ljudje.

Vendar, dokler gledamo zdravje na splošno, neenakosti v zdravju ne zaznavamo v vsem njihovem obsegu. Resnične izzive posameznih populacijskih podskupin zaznamo šele, ko podatke o stanju zdravja in različnih okoliščin, ki na zdravje vplivajo, ustrezno razčlenimo – predvsem po spolu, starosti, regiji bivanja, še posebej pa po izobrazbi in socialno-ekonomskem statusu. Na ta način ugotavljamo, katere skupine prebivalcev imajo zaradi življenjskih razmer posebej neugodne zdravstvene izide in so v primerjavi s splošno populacijo v neenakem položaju glede svojega zdravja.

Prvi dve poročili NIJZ iz leta 2011 in leta 2018 o neenakostih na področju zdravja sta bili predvsem osredotočeni na zbiranje, analizo in predstavitev podatkov o razlikah v zdravju med različnimi skupinami prebivalstva, ob tem se je drugo poročilo osredotočilo na prikaz neenakosti, ki so v Sloveniji nastale v času ekonomske krize.

Tudi prvi del tretjega poročila prikazuje tovrstne razlike v kazalnikih zdravja. Kot je izpostavila Metka Zaletel, NIJZ: »V mednarodnih primerjavah z državami EU je pri kazalnikih zdravja Slovenija pogosto blizu povprečja. Glede socialno-ekonomskih neenakosti v zdravju se Slovenija pri nekaterih kazalnikih umešča dobro ali zelo dobro (na primer prevalenca kroničnih bolezni, debelost pri moških, kajenje pri ženskah, neizpolnjene potrebe po zdravljenju zaradi čakalnih dob), pri drugih (debelost žensk, samoocena zdravja, obiski pri specialistu in zobozdravniku, neizpolnjene potrebe po zdravljenju zaradi oddaljenosti) pa precej slaboTatjana Kofol Bric, NIJZ, dodaja, da »razlike v zdravju med prebivalci pa merimo tudi znotraj vsake države, kjer za Slovenijo ugotavljamo, da se zmanjšujejo vrzeli med socialno-ekonomskimi skupinami in hkrati v povprečju prebivalci svoje zdravje ocenjujejo kot boljše, živijo dlje, manj umirajo zaradi poškodb ob nezgodah in hitreje iščejo pomoč zaradi duševnih težav. Neugodni trendi se kažejo v vrzelih med socialno-ekonomskimi skupinami in v povprečju Slovenije ob koriščenju zdravstvenih storitev v nosečnosti, škodljivi rabi in posledicah alkohola, razširjenosti sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka in depresivne motnje.«

Obsežneje so predstavljeni tudi kazalniki neenakosti v dostopnosti zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. »Kazalniki neizpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi in izdatkih za zdravstvo kažejo majhne neenakosti po socialno-ekonomskih skupinah. Neenakosti v zdravju se povečujejo zaradi podaljševanja čakalnih vrst, saj si neposredna plačila iz žepa lahko privoščijo le premožnejši. Izrazito se povečujejo neposredni izdatki prebivalcev za dolgotrajno oskrbo«, je povedala Eva Zver, UMAR. V tokratni publikaciji smo dodali tudi kazalnike socialno-ekonomskih determinant zdravja. »Med kazalniki socialnega položaja se izpostavlja stopnjo tveganja revščine otrok, ki je izrazito povezana z delovno intenzivnostjo gospodinjstva, v katerem otroci živijo«, sta poudarili Mateja Nagode in Martina Terbanc, IRSSV.

Prikazu kvantitativnih kazalnikov smo v tokratni publikaciji prvič dodali tudi kvalitativni pregled, ki je nastajal v neposrednih razgovorih z bolj ranljivimi skupinami prebivalcev in s tistimi, ki s temi skupinami pri svojem delu sodelujejo. Ivanka Huber, NIJZ, je izpostavila: »Kot ključna se izkažeta prepletenost in kompleksnost pojava ranljivosti ter večznačnost in prepletenost ovir, ki jih lahko imajo posamezniki pri dostopu do zdravstvene oskrbe ter drugih oblik pomoči in storitev. Že znotraj ene same skupine z ranljivostmi so lahko velike razlike. Ena ovira je lahko skupna več skupinam in ena skupina ima lahko hkrati več ovir. Prav tako heterogene kot skupine z ranljivostmi se pokazale tudi številne oblike premoščanja ovir.«

Na podlagi prikazanih neenakostih v zdravju lahko priporočamo, kako naj država oz. njeni deležniki ukrepajo, da se nepravične neenakosti zmanjšujejo. V pravičnih družbah si prizadevamo za čim večjo enakost v zdravju, kar pomeni odsotnost nepravičnih, preprečljivih in odpravljivih razlik v zdravstvenem stanju med različnimi skupinami ljudi. Vlade lahko zmanjšujejo neenakosti z uporabo prepleta ustreznih medsektorskih politik in ukrepov. Enakost v zdravju je dosežena, ko lahko vsakdo v celoti izkoristi svoj potencial za zdravje in dobro počutje. Zmanjševanje neenakosti v zdravju je stvar socialne pravičnosti. Če citiramo Cliva Needla, političnega svetovalca pri EuroHealthNet-u: “Najboljša politika je tista, ki najbolj zmanjša neenakosti v zdravju med ljudmi.”

SZO pisarna v Benetkah je razvila HESRi orodje s košarico politik na socialnih determinantah, s pomočjo katere lahko okvirno preverjamo, kateri sektorji in kateri ukrepi teh sektorjev povzročajo največ neenakosti v naši družbi. Mojca Gabrijelčič in Tatjana Kofol, NIJZ, sta povedali, da smo na NIJZ smo skupaj z IER in IRSSV testirali SZO HESRi orodje in ugotovili, »da v Sloveniji k neenakosti v zdravju med skupino 40 % prebivalcev z najvišjimi in skupino 40 % prebivalcev z najnižjimi dohodki gospodinjstva prispeva dohodek z 42 %, zdravstveno varstvo s 23 %, izobrazba in zaupanje v druge s 17 %, bivanje in okolje z 11 % ter zaposlenost z 8 %, kar kaže na multisektorsko pogojenost velikih razlik v zdravju kljub vzpostavljenemu učinkovitemu zdravstvenemu varstvu.« Tanja Carli in Andreja Kukec, NIJZ, sta dodali: »Posebej smo izpostavili okoljski vidik in pokazali, da prispevek slabe kakovosti zraka k vrzeli v samooceni zdravja med dejavniki bivanja in okolja znaša v Sloveniji le manj kot 2 % in je enak kot v povprečju držav EU. Zaznavanje kakovosti zraka v skupinah različno izobraženih pa se lahko zelo spreminja, na kar pri nas vplivajo predvsem razmere v okolju in izpostavljenost tematike v medijih.«

Vpogled v dejavnike in ukrepe, ki povzročajo neenakosti v zdravju, je pomemben pri iskanju rešitev in ukrepanju za zmanjševanje neenakosti. V tretjem poročilu NIJZ o Neenakostih v zdravju smo izpostavili z vidika vpliva na neenakosti nekaj izbranih ukrepov, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Urban Boljka, IRSSV, je povzel: »Oblikovanje indeksov blaginje otrok (IBO in RIBO) predstavlja dopolnitev sistema spremljanja blaginje otrok v Sloveniji in tudi širše. Predstavljata namreč orodje za podatkovno zgoščeno, konceptualno in teoretsko utemeljeno ter kontinuirano spremljanje za otroke pomembnih področij in blaginjskih izidov znotraj njih. Mednarodna primerjava Indeksa blaginje otrok (IBO) pokaže, da je Slovenija najvišjo uvrstitev na področnih indeksih dosegla pri družinskih in vrstniških odnosih ter izobraževanju (6. mesto), najslabše pri nastanitvi in okolju (12. mesto) ter vedenju in tveganju (17. mesto). Blaginja otrok v Sloveniji, merjena z RIBO, je najvišja v goriški, sledita osrednjeslovenska in gorenjska, ki zaključujeta prvo četrtino najbolje uvrščenih statističnih regij. Najnižjo vrednost indeksa ima zasavska statistična regija, tam otroci v primerjavi z vrstniki iz drugih regij živijo najslabše. V spodnjo četrtino regij se uvrščata še obalno-kraška in koroška regija«.

Na področju škodljive rabe alkohola je za Slovenijo prelomno leto 2003, ko smo sprejeli Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki določa ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic njegove rabe. Sandra Radoš, NIJZ, je pojasnila: »Z zdravjem povezan vedenjski slog kažejo, da se je v letih po sprejetju ZOPA v Sloveniji znižal delež čezmernih pivcev alkoholnih pijač. Znižanje je bilo izrazitejše v skupinah z nižjo stopnjo v primerjavi s tistimi z višjo stopnjo izobrazbe. ZOPA ni bil primarno usmerjen v zmanjševanje neenakosti v zdravju med prebivalci, zato na te neenakosti lahko vplivajo tudi drugi dejavniki. V obdobju po sprejemu ZOPA zaznavamo tudi porast aktivnosti in programov na tem področju, ki že uspešno dopolnjujejo manjkajoče aktivnosti in podajajo razmisleke o dolgoročnih sistemskih pristopih k zmanjševanju rabe alkohola in s tem povezanim neenakostim.«

Pomembna je potrditev pozitivnih učinkov zagotavljanja dolgotrajne oskrbe na zmanjšanje koriščenja sistema zdravstvenega varstva z vidnimi neposrednimi in posrednimi učinki pri večini kazalcev. Andrej Srakar, IER, poudarja: »Ob tem se izkaže pomembna vloga dohodka, izobrazbe in spola, na primer: pri nižji izobrazbi zagotovljena dolgotrajna oskrba še bolj kot v splošni populaciji zmanjša koriščenje sistema zdravstvenega varstva in s tem povezane stroške v starosti. Sistemi socialnega varstva, trga dela in izobraževanja so vsebinsko in finančno medsebojno tesno povezani, kar je smiselno upoštevati tudi pri pripravi ukrepov in reform ter jih medsebojno povezovati.«

Inovativni slovenski proces poročanja o neenakostih v zdravju in pripravljena publikacija “Neenakosti v zdravju - izziv prihodnosti v medsektorskem sodelovanju” bosta predstavljena tudi na slovenski konferenci predsedovanja EU za področje javnega zdravja 15. In 16. julija 2021.

Publikacija je dostopna na naslednji povezavi.