Z znanjem do boljšega zdravja

Humani biomonitoring v svetu

HBM je predvsem v nekaterih razvitih držav že dolgo časa prisoten in  so na tem področju zelo veliko naredili. Še posebej velja izpostaviti ZDA, Kanado, Francijo, Belgijo in Nemčijo in so s svojim delom veliko prispevale k razvoj HBM v svetu. EU je prav tako  prepoznala pomen HBM za nadaljnje ukrepanje in varovanje  zdravja  prebivalcev. Že v letu 2005 je sofinancirala projekt Development of a coherent approach to human biomonitoring in Europe ( ESBIO, več, na naslednji povezavi). Zatem pa v letu 2009  še CHOPES in leto kasneje DEMOCHOPHES, več na naslednji povezavi

Od 1. januarja 2017 sodelujemo v novi Evropski iniciativi za humani biomonitoring (EHBMI), v projektu HBM4EU (več, na naslednji povezavi).  Projekt HBM4EU je rezultat skupnih prizadevanj 26 držav, tudi Slovenije, Evropske agencije za okolje in Evropske komisije. Potekal bo do konca leta 2021 in bo omogočal pridobivanje znanja za namen obveščanja o varnem ravnanju s kemikalijami in zaščitil zdravje ljudi in okolja v Evropi. HBM4EU usklajuje in pospešuje humani biomonitoring v Evropi in tako zagotovil boljše dokaze o dejanski izpostavljenosti državljanov kemikalijam. V okviru HBM4EU bomo poskrbeli za strokovno zanesljivo interpretacijo podatkov humanega biološkega monitoringa. Veliko bolj zanesljivo bo mogoče oceniti morebitne vplive izpostavljenosti kemikalijam na zdravje ljudi. Pomemben poudarek je tudi na  komuniciranju rezultatov z oblikovalci  politik ter nosilci odločitev, kar zagotavlja njihovo upoštevanje pri oceni obstoječih ukrepov in pri oblikovanju novih politik na področju kemikalij.

Poseben prispevek tega projekta je v tem, da  namenja veliko pozornost poenotenju metodologije vzorčenja, zagotavljanju  verodostojnih analiz,  upoštevanju etičnih principov, sodelovanju med posameznimi izvajalci HBM na  nacionalnem in nadnacionalnem nivoju, izmenjavi  rezultatov in seveda  ranljivim oziroma bolj občutljivim skupinam prebivalstva.

V projektu nastopa Urad RS za kemikalije kot sofinancer  in kot kontaktna točka nacionalnega vozlišča, vsi izvajalci nacionalnega programa humanega biomonitoringa pa sodelujejo kot vodje ter izvajalci programa: Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Posredno sodelujejo tudi: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), ter Nacionalni inštitut za biologijo.

LETAK  o HBM4EU je dostopen na naslednji povezavi