Z znanjem do boljšega zdravja

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS)

05. 02. 2015
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) je skupina klinično podobnih bolezni, ki jih povzroča hantavirus iz družine Bunyaviridae. Virusi, ki povzročajo HMRS vključujejo Hantaan, Dobrava, Saaremaa, Seul in Puumala.

Povzročitelji
Povzročitelji bolezni so virusi, ki jih v okolje s slino in iztrebki izločajo glodavci, zlasti miši, voluharji in podgane, verjetno tudi krti. Glodavci predstavljajo rezervoar bolezni in so kronični nosilci virusa. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom miši in podobnih glodavcev.
Bolezen povzročajo RNA virusi iz rodu Hanta, ki spadajo v družino Bunyaviridae. Poznanih je več kot 25 antigensko različnih virusnih vrst, med njimi bolezen v Sloveniji povzročata virusa Puumala in Dobrava.

Doba inkubacije
Čas od okužbe do pojava znakov bolezni,  je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa od nekaj dni do dveh mesecev.

Način prenosa
Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja prahu, ki je okužen z izločki, s sečem, iztrebki in slino, glodavcev (npr. pri pospravljanju, predvsem suhem čiščenju kleti, podstrešja), lahko pa tudi z uživanjem okužene hrane ali vode ter pri stiku s kužnino direktno preko kože (npr. pri kopanju v površinskih vodah, stiku z okuženo zemljo).

Dovzetnost za okužbo
V Sloveniji je bolezen poznana od leta 1952, ko je bil odkrit prvi bolnik, sezonski gozdni delavec na območju Pohorja. Pri nas sta zaenkrat poznani dve naravni žarišči – Dolenjska in Prekmurje. Obe območji sta izrazito ruralni s številnimi vinogradi in poljedelskimi površinami.
Bolezen se pojavlja predvsem v poznih pomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi, taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo, pa tudi s čiščenjem mest, onesnaženih z iztrebki glodavcev. Bolezen se torej pogosteje pojavlja na podeželju, vendar pa se lahko pojavi tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki okužijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.
Klimatski pogoji, konfiguracija terena, prisotnost glodavcev in način življenja ljudi, ki so pogosto v stiku z naravo, omogočajo obstoj naravnih žarišč bolezni in tudi okužbo ljudi.

Znaki bolezni
Bolezen poteka v več fazah.
Značilni klinični znaki so: povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol in drugi splošni znaki, bolečine v križu, slabost, bruhanje, krvavitve v sluznico ustne votline in veznico, krvavitve iz nosu, možen je otrpel tilnik, neredko se pojavi prehodna odpoved ledvic.

Kužnost
Prenos iz človeka na človeka ni dokazan.

Zdravljenje
Pogosto je v poteku zdravljenja bolezni potrebno intenzivno podporno zdravljenje (dializa) v bolnišnici.  Okrevanje običajno privede do popolne ozdravitve. Pri nezdravljenih bolnikih se smrt pojavi v  5% do 15%.

Preprečevanje okužb
Ker se hantavirus, ki povzroča HMRS, prenaša z vdihavanjem kontaminiranih izločkov glodavcev (podgan, miši), je pomemben ukrep preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija.

Preventivni ukrepi, ki zmanjšajo kontakta z glodavci in njihovimi iztrebki so:

Bivališče, hrana:
-         potrebno je onemogočiti dostop glodavcem v stavbe, hiše, oziroma bivališča ljudi,
-         hrano za ljudi in živali se shranjuje na način, ki ne omogoča dostopa glodavcem.
-         pred čiščenjem zaprtih prostorov kot so kleti, podstrešja, skednji, hlevi, lope, tudi stanovanja, če so se v njih pojavili glodavci oziroma smo opazili njihove iztrebke, dobro prezračimo prostore (zračimo vsaj 30 min),
-         v času prezračevanja se ljudje odstranijo iz prostora,
-         medtem se pripravi raztopina klorovega razkužila, kjer se enoto razkužila npr. varikine, zmeša z 10 enotami vode; ob uporabi že pripravljenega razkužila, je potrebno upoštevati navodila proizvajalca,
-         pri čiščenju uporabimo gumijaste rokavice, maske, obleke z dolgimi rokavi in hlačnicami,
-         površine, kontaminirane z iztrebki glodavcev, je potrebno dezinficirati (dobro poškropiti) z raztopino dezinfekcijskega sredstva (minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut),
-         razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo, ki jo nato odvržemo v smeti), mrtve glodavce zakopljemo v zemljo in posujmo z apnom,
-         po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov priporočamo razkuževanje ostalih površin in predmetov, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi, nato je priporočljivo mehanično mokro čiščenje s krpo in  raztopino detergenta (odsvetuje se pometanje ali sesanje),
-         kolikor je mogoče, se izogibamo vdihavanja prahu pri čiščenju površin, ki bi lahko bile kontaminirane z iztrebki glodavcev,
-         po čiščenju dobro operemo in razkužimo čistilne pripomočke,  preden jih snamemo, speremo in razkužimo tudi rokavice, ki jih odvržemo med splošne komunalne odpadke,
-         po čiščenju si temeljito umijemo roke s toplo vodo in milom.

V naravi:
-         če v naravi opazimo sledove, iztrebke glodavcev, se na teh mestih, če je možno, ne zadržujemo, ne postavljamo šotorov, izvajamo športnih aktivnosti ipd.

Zatiranje glodavcev:
-         potrebno je sistematično zatiranje glodavcev in njihovo varno odstranjevanje; mrtvih glodavcev se ne dotikamo z rokami,
-         v primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo živina (hlevi), je o tem potrebno obvestiti pristojnega veterinarja.