Z znanjem do boljšega zdravja

Gremo skupaj!

22. 05. 2019
Vzgoja je vseživljenjski projekt, ki se začne z rojstvom in konča s smrtjo. Delitev vlog glede na spol in generacijsko pripadnost ima pomembno nalogo: s praktičnim zgledom in v mladosti naučenim aktivnim življenjskim slogom lahko otroku nudimo dobro popotnico za vse življenje. S telesno dejavnostjo spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje. Gibanje je življenje in življenje je gibanje vse dni v življenju.

Človek naj bi v vseh življenjskih obdobjih sledil načelom zdravega življenjskega sloga in skrbel za zdravo prehrano, zadosten vnos zdravih tekočin, aktiven življenjski slog, sprostitev po napornem dnevu, zadosten in zdrav počitek…. Ob upoštevanju tega ni pomembno le, da je človek telesno dejaven v vseh obdobjih svojega življenja in da je njegov sedeči čas čim krajši, temveč tudi, da je telesna dejavnost po načelih varne, uravnotežene in učinkovite vadbe po načelu FITT (ki določa rednost, primerno intenzivnost in tip vadbe ter čas trajanja) . Poleg tega pa je najpomembnejše, da je vadba pravilno strukturirana in da vadečemu prinaša koristi. Kadar se ta izvaja v krogu družine, prinaša poleg skrbi za zdravje tudi povezanost družinskih članov.

Otroci, ki so se doma naučili ustreznih navad, tudi v času naraščajočih obveznostih in v pomanjkanju prostega časa lažje ohranijo zdrave gibalne navade. Vsi novejši dokazi kažejo, da imajo vadeči otroci boljša izhodišča in večji gibalni kapital. To področje pomembno podpira izgradnjo zdravih življenjskih navad in vzporedno preprečuje nastanek različnih odvisnosti, saj vsebinsko bogati in strukturira prosti čas. Seveda je pomembna podpora tako domačega okolja, kot okolja v vrtcu ali šoli. Priporočila zdrave telesne dejavnosti predšolskih otrok vsebinsko pokrivajo področje spanja in počitka, preprečevanja sedečih vedenj in spodbujanja telesne dejavnosti, odvisno od njihove starosti in sposobnosti. V grobem velja, da je priporočljivo čim več telesne dejavnosti oz. čim več je tem bolje. Pri otrocih in mladostnikih, ki v svojem domačem okolju nimajo ustrezne podpore za razvoj gibalnih navad, ravno vrtčevsko in šolsko okolje s prostočasnimi dejavnostmi predstavlja zelo pomemben dejavnik njihovega razvoja. Vrtec in šola zato predstavljata najboljše okolje za izvedbo programiranih in strukturiranih pristopov, ki izboljšujejo gibalne kompetence in telesno pripravljenosti otrok in mladine. Kljub temu, da so trendi glede telesne dejavnosti pri odraslih v zadnjih letih malo bolj ugodni, je delež telesno dejavnih, ki dosegajo smernice za zdravo telesno dejavnost (čas trajanja, intenzivnost, strukturo), še vedno premajhen. Odrasli naj bi bili telesno dejavni najmanj 30 minut dnevno, pri čemer naj bi se rahlo zadihali oz. spotili, upoštevajoč svoje siceršnje zdravstveno stanje. Starši prostočasne dejavnosti pogosto navezujemo na dejavnosti in spremstva svojih otrok in pozabljamo, da lahko čas, ko jih čakamo, koristno porabimo za svojo telesno dejavnost.

Koristi telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja in funkcijske zmožnosti so še posebej velike pri starejših odraslih, zato si država prizadeva za povečanje deleža telesno dejavnih starejših, ki živijo doma in tistih, ki so vključeni v socialno-varstvene zavode. Iz te skupine prebivalstva (starejši) priporočamo večjo previdnost nekaterim kronično obolelim osebam: z obolenji srčno-žilnega sistema, dihal, gibalno ovirane, s sladkorno boleznijo, podhranjene, osebe z duševnimi motnjami in tiste, ki uživajo alkohol in druge psihoaktivne snov. Tudi dedki in babice lahko vadijo s svojimi vnuki. Koristi bodo zelo podobne, seveda z upoštevanjem varnosti in zmožnosti posameznikov.

Zakaj ne bi izkoristili danih možnosti in jih povezali v šopek koristi? Gremo skupaj!