Z znanjem do boljšega zdravja

Gorenjska in rak

06. 04. 2017
Podatki o razširjenosti raka se v Sloveniji zbirajo v Registru raka RS, ki deluje že od leta 1950 dalje. Zaradi zahtevnosti zbiranja, preverjanja in analize podatkov je potrebno od 2 do 3 leta do njihove končne objave. Tako so zadnji dokončni podatki, ki so na voljo o številu novih primerov raka na Gorenjskem, dostopni za leto 2013.

Tako kot v svetu in v Evropi število rakavih obolenj iz leta v leto narašča tudi v Sloveniji in  na Gorenjskem. Leta 2013 je bilo na Gorenjskem novo odkritih 1452 rakov (36 več kot leta 2012), 768 pri moških  in 684 pri ženskah. Pogostost pojavljanja novih primerov raka je  bila tako pri moških, kot pri ženskah višja kot v Sloveniji. Najpogostejše novo odkrite vrste raka predstavljajo kožni rak (brez melanoma), rak prostate, rak pljuč, rak dojke in rak debelega črevesa in danke, – teh pet vrst je obsegalo kar 56,4% vseh novih primerov rakavih bolezni. Pri moških je bil z 21,5% vseh novih primerov na prvem mestu rak prostate. Pri ženskah je bil na prvem mestu rak kože, ki je predstavljal slabo četrtino primerov vseh rakov pri ženskah (23,4%), sledil pa je rak dojk (17,1%). Pri prebivalcih in prebivalkah Gorenjske je bilo v tem letu več novoodkritih primerov vseh rakov kože (nemelanomskih in melanomskega), raka prostate in raka pljuč kot v Sloveniji.

Obolevnost zaradi raka se s starostjo povečuje. Ker se prebivalstvo stara, staranje prebivalstva zelo pomembno prispeva k naraščanju obolevnost zaradi raka. V letu 2013 je bilo na Gorenjskem 63,7% moških in 58,6% žensk, ki so na novo zboleli za rakom, starejših od 65 let, v Sloveniji pa 60,7% moških in 57,9% žensk.

V letu 2013 je na Gorenjskem zaradi raka umrlo 598 oseb, od teh 331 moški in 267 žensk. To je 39 smrti več kot leto prej. Umrljivost zaradi raka je na Gorenjskem malo nižja kot v Sloveniji. Rak s 34% vseh smrti na Gorenjskem ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi obtočil. Pri moških pa je rak že nekaj let kar vodilni vzrok smrti. Med rake, zaradi katerih je leta 2013 umrlo največ prebivalcev Gorenjske, so se uvrščali rak pljuč, rak debelega črevesa in danke ter rak dojk. Ob tem je bila tega leta v primerjavi s Slovenijo na Gorenjskem višja umrljivost zaradi raka pljuč, predvsem na račun moških.

Preživetje bolnikov z rakom se za večino rakavih obolenj pomembno izboljšuje. Petletno preživetje v Sloveniji je v obdobju od 2009 do 2013 znašalo pri moških 53,3% in pri ženskah 60,3%.

Na preživetje vpliva stadij bolezni ob diagnozi, ki je odvisen od zdravstvene osveščenosti prebivalcev, usposobljenosti zdravnikov prvega stika za prepoznavanje teh bolezni in dostopnosti diagnostičnih preiskav. Dodatno pa  možnost ozdravitve povečujejo presejalni programi.

Presajalni programi

Na Gorenjskem potekajo vsi trije presejalni programi in sicer program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (Program ZORA), državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Program SVIT) ter od februarja 2016 tudi državni presejalni program za raka dojk (Program DORA).

Program ZORA: Tudi po zaslugi programa ZORA rak materničnega vratu postaja redek rak. Na Gorenjskem je leta 2013 na novo za njim obolelo 13 žensk. Gorenjska po odzivnosti v program ZORA v obdobju 2013-2016 še presega ciljno 70% presejanost. Najboljšo presejanost (78,9%) ima upravna enota Škofja Loka, slaba, podpovprečna pa je presejanost v upravnih enotah Jesenice, Kranj in Tržič.

Program SVIT: Tudi program SVIT že kaže uspešne rezultate. Število novih primerov tega raka se v Sloveniji že znižuje, poleg tega je več rakov odkritih zgodaj ali pa so odstranjene tudi že predrakave spremembe. Na Gorenjskem je bilo v letu 2016 v okviru programa SVIT na novo odkritih 35 rakov debelega črevesa in danke ter 313 napredovalih adenomov. Po odzivnosti v program SVIT se je Gorenjska z 67,8% v letu 2016 uvrščala na 1. mesto v Sloveniji. Še vedno pa tudi pri nas v odzivnosti moški za 7,5% zaostajajo za ženskami, čeprav je rak debelega črevesa in danke pri njih pogostejši. Najboljšo odzivnost ima upravna enota Škofja Loka, kjer so vse 4 občine dosegle ciljno vrednost 70%, nekatere že celo presegle 80% (Žiri, Gorenja vas – Poljane). Najslabša pa je odzivnost v občinah Jesenice in Jezersko.

Več podatkov o raku v Sloveniji in na Gorenjskem je na voljo na spletišču SLORA (Slovenija in rak) na naslednji povezavi.