Z znanjem do boljšega zdravja

Gorenjska in rak

14. 05. 2015
Podatki o razširjenosti raka se v Sloveniji zbirajo v Registru raka RS, ki deluje že od leta 1950 dalje. Zaradi zahtevnosti zbiranja, preverjanja in analize podatkov je potrebno od 2 do 3 leta do njihove končne objave. Tako so zadnji dokončni podatki, ki so na voljo o številu novih primerov raka na Gorenjskem, dostopni za leto 2011.

V letu 2011 je bilo pri prebivalcih na Gorenjskem na novo odkritih 1.310 rakov (16 manj kot leta 2010), 718 pri moških in 592 pri  ženskah. To je predstavlja 10,1 % vseh novo odkritih rakov v tem letu v Sloveniji. Pogostost pojavljanja novih primerov raka je na Gorenjskem tako pri moških kot pri ženskah višja kot v Sloveniji. Najpogostejši novoodkriti rak pri ženskah je bil na Gorenjskem rak dojke, sledil je rak kože brez malignega melanoma, rak debelega črevesa in danke, rak pljuč in maligni melanom. Pri moških so bili na prvih petih mestih po pogostosti rak prostate, rak debelega črevesa in danke, rak kože, rak pljuč ter maligni melanom. Pri prebivalcih in prebivalkah Gorenjske je bilo v tem letu več novoodkritih primerov raka pljuč in raka prostate kot v Sloveniji.

Obolevnost zaradi raka se s starostjo povečuje. Ker se prebivalstvo stara, narašča tudi obolevnost zaradi raka. V letu 2011 je bilo na Gorenjskem 60 % moških in 55 % žensk, ki so na novo zboleli za rakom, starejših od 65 let, v Sloveniji pa 58 % moških in 57 % žensk.

V letu 2011 je na Gorenjskem zaradi raka umrlo 567 oseb, od teh 322 moških in 245 žensk. To je 30 smrti manj kot leto poprej. Umrljivost zaradi raka je na Gorenjskem malo nižja kot v Sloveniji. Rak z dobrimi 34 % vseh smrti na Gorenjskem ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi obtočil. Pri moških pa je rak že nekaj let kar vodilni vzrok smrti. Umrljivost zaradi raka se s starostjo povečuje in je v starostni skupini 65 in več let 4,7-krat višja od povprečne umrljivosti zaradi tega vzroka na Gorenjskem. Med rake, zaradi katerih je leta 2011 umrlo največ prebivalcev Gorenjske, so se uvrščali rak prebavil, rak dihal ter rak limfatičnega, krvotvornega in sorodnega tkiva.

Preživetje bolnikov z rakom se za večino rakavih obolenj pomembno izboljšuje. Petletno preživetje v Sloveniji je v obdobju od 2006 do 2010 znašalo pri moških 51 % in pri ženskah 59 %.

Na preživetje vpliva stadij bolezni ob diagnozi, ki je odvisen od zdravstvene osveščenosti prebivalcev, usposobljenosti zdravnikov prvega stika za prepoznavanje teh bolezni in dostopnosti diagnostičnih preiskav. Dodatno pa  možnost ozdravitve povečujejo presejalni programi. Na Gorenjskem trenutno potekata dva presejalna programa in sicer program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) in državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (SVIT). Odzivnost na oba programa je na Gorenjskem nadpovprečna.

V letu 2014 je bilo v Program SVIT povabljenih 24.073 oseb iz gorenjske regije, od tega 11.632 moških in 12.441 žensk. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 15.146 (63,12%) oseb, od tega 6.855 (59,25%) moških in 8.291 (66,73%) žensk. Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 889 oseb (410 moških in 479 žensk). V programu ni želelo sodelovati 25 oseb (8 moških in 17 žensk). Od 13.706 vrnjenih kompletov vzorcev blata, primernih za analizo, je bilo 12.917 (94,24%) testov negativnih in 789 (5,76%) testov pozitivnih. Kolonoskopijo je prvič opravilo 774 oseb s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu. Po do sedaj zbranih podatkih je bilo odkritih 7 primerov raka debelega črevesa in danke, napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka, pa je imelo 200 oseb. Po odzivnosti v Programu SVIT izstopa škofjeloško območje, kjer je odzivnost nad gorenjskim in slovenskim povprečjem. Večjo odzivnost bi si želeli predvsem v občini Jezersko, kakor tudi v občinah Bled in Jesenice, kjer je odzivnost nižja od gorenjskega in  slovenskega povprečja.