Z znanjem do boljšega zdravja

Funkcionalna živila-razlaga zamisli (koncepta)

23. 04. 2010
Vsebina se navezuje na prispevek »Povezava med zdravjem in prehrano - funkcionalna živila«. Enostavna, univerzalno sprejeta definicija funkcionalnih živil ne obstaja. Funkcionalna živila je treba razumeti kot pojem, zamisel, koncept.

1.  Mednarodni pregled definicij

Izraz »funkcionalno živilo« se je v zgodnjih osemdesetih letih pojavil na Japonskem, kjer je vlada finančno podprla sistematične raziskovalne programe o učinkih živil na zdravje. Na podlagi tega procesa je bila v začetku devetdesetih let vpeljana kategorija živil za posebne, zdravju koristne namene FOSHU (Foods for Specified Health Use).

Za živila, ki so prepoznana kot »FOSHU«, je treba dokazati, da ima živilo (in ne izolirana posamezna sestavina) fiziološke učinke ali učinke na zdravje, ko se uživa kot del običajne prehrane. Izdelki »FOSHU« morajo biti v obliki običajnih živil (in ne v obliki kapsul, tablet ipd.)(1).

V devetdesetih letih se je izoblikovala množica izrazov, bolj ali manj povezanih z japonskimi»FOSHU« živili. Poleg že omenjenih »funkcionalnih živil« so bili to izrazi kot »nutracevtiki« (nutraceuticals), »dizajnerska živila« (designer foods), »farma živila« (pharmafoods), »medicinska živila« (medifoods), »vita živila« (vitafoods), pa tudi bolj običajni izrazi kot »prehranska dopolnila« in »obogatena živila«. Ti izrazi opisujejo živila ali njihove sestavine, ki imajo učinke na zdravje, vključno s preprečevanjem in zdravljenjem bolezni (2). Gre za živila oz. živilske proizvode, ki se tržijo s sporočilom koristi za zdravje in se nahajajo v »zamegljenem prostoru« med živili in zdravili (3). Nekateri drugi viri, ki obravnavajo funkcionalna živila, jih opredeljujejo kot »živila, ki lahko preprečujejo ali zdravijo bolezen« ali »živila oz. izolirane živilske sestavine, ki imajo nehranilne fiziološke koristi in lahko izboljšajo zdravje«(4,5).

Definicije funkcionalnih živil so lahko zelo enostavne:

  • živila, ki lahko pripomorejo h koristim za zdravje, v večji meri kot osnovna prehrana (6),
  • živila ali živilski proizvodi, ki se tržijo s sporočilom o koristnosti za zdravje (3),
  • vsakodnevna živila, ki so spremenjena v potencialne ohranjevalce življenja z dodatkom magične sestavine (7).

Definicije so lahko zelo izčrpne:

  • živila in napitki, pridobljeni iz naravnih sestavin, ki jih uživamo kot del vsakodnevne prehrane in imajo posebne fiziološke koristi (2),
  • živila, pridobljena iz naravnih sestavin, ki morajo biti zaužita kot del vsakodnevne prehrane in po zaužitju služijo regulaciji ali drugače učinkujejo na določen proces v organizmu (8),
  • živila, ki so po videzu podobna običajnim živilom in jih uživamo kot del običajne prehrane, izkazujejo pa ugodni fiziološki učinek in/ali zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni v večji meri kot osnovna prehrana (9),
  • živila, ki vsebujejo potencialno koristne snovi, vključno s spremenjenimi živili ali živilskimi sestavinami, ki lahko ugodno delujejo na zdravje, v večji meri kot običajna hranila, ki jih ta vsebujejo (10),
  • živila, ki so po izgledu podobna običajnim živilom in so namenjena uživanju kot del običajne prehrane, vendar so spremenjena tako, da imajo večjo fiziološko vlogo kot zgolj preskrbo s hranili.

Katerakoli izbrana definicija kaže, da so se funkcionalna živila pokazala kot precej edinstven pojem, ki si zasluži svojo kategorijo, ki bo različna od nutracevtikov, farma živil, medicinskih živil, dizajnerskih živil ali vita živil in ki ne bo vsebovala prehranskih dopolnil. So tudi pojem, ki ne sodi v farmakologijo, pač pa v prehrano. Funkcionalna živila so in morajo ostati živila in ne zdravila, saj nimajo terapevtskih učinkov. Njihova vloga glede bolezni je povezana z zmanjševanjem tveganja za bolezen in ne z vlogo preprečevanja bolezni.

 

2.  Evropsko soglasno mnenje glede funkcionalnih živil (11,12,13)

Značilnosti funkcionalnih živil so:

  • da so običajna živila in se uživajo kot del vsakodnevne/običajne prehrane,
  • da so sestavljena iz naravnih sestavin, pogosto v večjih koncentracijah; sestavine so lahko prisotne tudi v živilih, ki jih normalno ne vsebujejo,
  • da imajo pozitiven učinek na tarčno funkcijo organizma, ki je večji od prehranske vrednosti oz. osnovne prehrane,
  • da lahko izboljšajo dobro počutje in zdravje in/ali zmanjšajo tveganje za bolezen oz. koristijo našemu zdravju v fizičnem, psihološkem in vedenjskem smislu,
  • da nosijo odobrene in znanstveno potrjene trditve.

 

Evropska Komisija je v okviru projekta FUFOSE (Functional Food Science in Europe), ki je aktivno vključeval evropske eksperte s področja prehrane in povezanih ved in ga je koordiniral ILSI Europe (International Life Science Institute) v letih od 1996 do 1998 podvzela tri pomembne korake:

1. Opravljen je  bil natančen pregled znanstvenih osnov, ki dokazujejo, da določena hranila in sestavine živil pozitivno učinkujejo na določene funkcije v organizmu.

2. Pregledani so bili dostopni znanstveni podatki z vidika delovanja posamezne sestavine živila na organizem.

3. Izdelano je bilo soglasno mnenje glede sprememb živil ali živilskih sestavin in možnosti za njihovo uporabo (12).

 

»Določene funkcije v organizmu« se nanašajo na genomske, biokemijske, fiziološke, psihološke ali vedenjske funkcije, ki so koristne za vzdrževanje dobrega počutja in zdravja ali/in vplivajo na zmanjšanje tveganja za bolezen. Regulacija teh funkcij mora biti kvantitativno vrednotena z merjenjem sprememb v koncentraciji metabolita, specifične beljakovine ali hormona v serumu ali drugih telesnih tekočinah, s spremembami v aktivnosti encimov, s spremembo v fizioloških parametrih (npr. krvni pritisk, prebavni čas ipd.), s spremembami v fizičnih, intelektualnih in drugih sposobnostih.

Treba je poudariti, da funkcionalna živila ne bodo nujno koristna celotni populaciji. Ključna naloga pri napredku razumevanja medsebojnega vplivanja genov in prehrane bo ravnovesje med biokemijskimi potrebami posameznika in vnosom izbranih sestavin živil (14).

S praktičnega vidika so funkcionalna živila lahko:

  • naravna živila,
  • živila, ki jim je dodana določena sestavina,
  • živila, ki jim je določena sestavina odvzeta,
  • živila, pri katerih je spremenjena lastnost ene ali več sestavin,
  • živila, pri katerih je spremenjena biorazpoložljivost ene ali več sestavin,
  • živila s kombinacijo katere od teh možnosti.

3.  RAZVOJ FUNKCIONALNIH ŽIVIL

Funkcionalna živila morajo biti (kakor vsi živilski proizvodi v prometu) varna. Metodologija ocene  tveganja za  zdravje ljudi, ki  se  nanaša na  »funkcionalne sestavine«, pa  v  veliko primerih še ni zadostno razvita in preverjena. V Evropi so nekatera funkcionalna živila razvrščena kot nova živila (živila, ki se niso v pomembnem obsegu tržila oz. uporabljala kot živila pred majem 1997 oz. živila in živilske sestavine, ki se prvič dajejo v promet v Skupnosti). Ta so ocenjevana glede varnosti v skladu z drevesom odločanja po Uredbi o novih živilih(15). Treba je poudariti, da se omenjena uredba ne dotika hranilnih lastnosti ali fizioloških učinkov novih živil, pač pa je strogo usmerjena v varnost.

Zahteva za varnost sestavine s funkcionalnim učinkom je primarnega pomena za razvoj funkcionalnih živil. Princip »tveganje proti koristi«, ki je značilen pri farmacevtskem razvoju novih zdravil, se ne uporablja pri funkcionalnih živilih, razen morda v zelo specifičnih primerih.

Vloga znanosti, z ozirom na nov koncept optimizirane prehrane, je v spodbujanju raziskav in razvoja funkcionalnih živil.

Slika 1: Strategija razvoja funkcionalnih živil

 

Pri razvoju funkcionalnih živil je potrebno razumevanje mehanizma, ki uravnava tarčno funkcijo, ki je prepoznana ali dokazana, kot ugodna za stanje dobrega počutja in zdravja in/ali zmanjšanja tveganja za bolezen. Zelo koristni so pri tem epidemiološki podatki (če obstajajo), ki kažejo statistično potrjeno in ustrezno biološko povezavo med vnosom določene živilske sestavine in posebno ugodnostjo za zdravje.

Prvi korak pri razvoju funkcionalnega živila je prikaz funkcionalnega učinka, ki služi pri oblikovanju  predpostavke  oz.  hipoteze.  Postavljena  hipoteza  se  preveri  s  prehranskimi študijami na ljudeh, katerih cilj je pokazati, da je ustrezni vnos (kar se tiče odmerka, pogostosti, trajanja) določenega živila povezan z izboljšanjem ene ali več tarčnih funkcij v organizmu. Izboljšanje se prikaže, direktno ali indirektno, v smislu ustreznih markerjev dobrega počutja in zdravja in/ali zmanjšanja tveganja za bolezen.

Prehranske študije so hipotezno naravnane, vendar se v več primerih popolnoma razlikujejo od  kliničnih  študij  v  klasičnem  smislu.  Bistvene  spremembe  so  v  tem,  da  je  namen prehranskih študij v preskušanju učinkov živil, ki so del običajne prehrane; nanašajo se na splošno populacijo ali velike populacijske skupine s prepoznanim tveganjem za zdravje. To niso diagnostične študije, niso usmerjene na simptome in niso načrtovane tako, da bi vrednotile tveganje napram koristim. Največ teh študij se za prikaz pozitivne spremembe opira na spremembo ustreznih markerjev. V splošnem so primerne dvojno slepe študije, ki temeljijo bolj na paralelnih kot križanih skupinah. Pridobljeni podatki morajo biti obravnavani v skladu s standardi in analiza podatkov mora dokazati statistični kot tudi biološki pomen. Posledice dolgotrajnega medsebojnega vplivanja funkcionalnega živila na telesne funkcije morajo biti skrbno spremljane.

 

3.1.  Markerji: ključ do razvoja funkcionalnih živil

Markerje bi lahko poimenovali kot označevala. Markerji izpostavljenosti se nanašajo na merjenje ravni oz. koncentracije same sestavine živila ali njenih razgradnih produktov v serumu, fecesu, urinu ali tkivih ali na merjenje koncentracije endogenih molekul, na katere neposredno vpliva zaužitje določenega živila ali njegove sestavine.

Markerji tarčne funkcije oz. biološkega odziva in markerji vmesnega izida so spremembe v koncentraciji razgradnih produktov, specifičnih beljakovin, encimov, hormonov ipd. v serumu ali drugih telesnih tekočinah.

Razvoj funkcionalnih živil se v večini primerov sklicuje na merjenje »markerjev«. Te je potrebno identificirati in preskusiti, kako primerni so za  napovedovanje potencialnih koristi za tarčno funkcijo ali za tveganje razvoja določene bolezni. Ločimo markerje, ki so povezani z dogodkom v procesu (indikatorski) in markerje, ki neposredno predstavljajo dogodek, ki je vpleten v proces (faktorski) (11). Bolj ko je poznan mehanizem, ki vodi do rezultatov povezanih z zdravjem, boljša je identifikacija primernih markerjev. Markerji morajo biti realni, tehtni, ponovljivi, občutljivi in specifični. Lahko so biokemijske, fiziološke, vedenjske ali psihološke narave.

Poleg identifikacije najbolj primernih markerjev za tarčne funkcije, se bo v prihodnosti razvijala tudi identifikacija populacijskih skupin, za katere bo uživanje določenega funkcionalnega živila najbolj koristno.

 

Viri in reference:

(1) KUBOMARA,K. »Japan redefines functional foods«, Prepared Foods, 1998, 167, 129-32.

(2) HILLIAN, M. »Functional foods: current and future market developments«, Food Technol Internat Europe, 1995, 25-31.

(3) RIEMERSMA, R.A. »A fat little earner«, Lancet, 1996, 347, 775-6.

(4) GOLDBERG,I. Functional Foods, Designer Foods, Pharmafoods, Nutraceuticals, New York, Chapman & Hall, 1994

(5)  MAZZA,G.  Functional  foods:  Biochemical  and  Processing  Aspects,  Lancaster  PA, Technomic, 1998

(6) IFIC Foundation »Functional foods: opening the door to better health« Food Insight, November/december 1995.

(7) COGHLAN, A. »A plateful of medicine«, New Scientist, 1996, 2054, 12-13.

(8)  SMITH,  B.L.,  MARCOTTE,  M.,  HARMAN,  G.  A  Comparative  Analysis  of  the regulatory framework Affecting Functional Food Development and Commercialization in canada, Japan, the European Union and the United States of America, Ottawa, Intersector Alliance Inc., 1996

(9) Health Canada. Policy Options Analysis: Nutaceuticals/functional Foods, Health Canada, Health Protection Branch, Therapeutic products programme and Food Directorate, Ottawa,

1997

(10) Food and Nutrition Board, Institute of Medicine, National Academy of Csiences. In Opportunities in the Nutrition and Food sciences, P.R. Thomas and R.Earl ds, Washington DC, National Academy Pres, 1994.

(11) DIPLOCK,A.T.,AGGETT,P.J.,ASHWELL,M,BORNET,F.,FERN,F.B., ROBERFROID, M.B. »Scientific concepts of functional foods in Europe: consensus document«, Br J Nutr, 1999, 81 supp. 1 S1-S28.

(12) BELLISLE, F., DIPLOCK, A.T.,HORNSTRA, G.,KOLETZKO, B., ROBERFROID, M., SALMINEN, S., SARIS, W.H.M. »Functional food science in europe«, Br J Nutr, 1998, 80, supp. 1 S1-S193

(13) KNORR, D., »Functional food science in Europe« Trends in Food Sci technol, 1998,9, special issue, 295-340

(14) KOK, F.J. »Functional foods: relevance of genetic susceptibility«. In Proceedings of Forum on Functional Food, Council of Europen Publications, strasbourg, 1999, 217-29. (15) http://www.mz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/varnost_in_zdravstvena_ustreznost_hrane/nova_zivila/