Z znanjem do boljšega zdravja

Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu (17. - 23. januar 2022)

18. 01. 2022
Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe. Več kot polovica spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Kljub temu, da največkrat ne povzročajo težav, pa lahko okužbe z visokorizičnimi HPV povzročajo različne vrste rakov. Lahko jim pripišemo skoraj 100 % raka materničnega vratu, povzročajo pa lahko tudi raka zadnjika, druge rake spolovil ter raka ustnega dela žrela pri moških in pri ženskah. Okužbe s HPV povzročajo tudi genitalne bradavice.

Najučinkovitejši način za preprečevanje okužb s HPV in bolezni, ki jih povzročajo, je cepljenje.
V Sloveniji se od leta 2009/10 izvaja cepljenje deklic proti HPV kot priporočeno cepljenje ob sistematičnem pregledu v šestem razredu osnovne šole. V šolskem letu 2021/22 se prvič v Sloveniji v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja poleg deklic proti HPV lahko cepijo tudi dečki, ki v šolskem letu 2021/22 obiskujejo 6. razred osnovne šole. V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo tudi dekleta, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena (zamudnice).

Cepljenje dečkov je pomembno saj okužbe s HPV lahko tudi pri moških povzročajo genitalne bradavice in nekatere rake (raka zadnjika, penisa in ustnega dela žrela), poleg tega pa cepljenje dečkov posredno vpliva tudi na zmanjšanje pojavljanja okužb s HPV in njihovih posledic pri ženskah. Vključitev dečkov v nacionalni program cepljenja je pomemben korak k vzpostavitvi kolektivne imunosti proti najpogostejšim genotipom HPV in s tem k odpravi raka materničnega vratu ter zmanjšanju pojavnosti drugih s HPV povezanih obolenj pri obeh spolih.

 

V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo proti HPV, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter pred dvema nizkorizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Cepivo je namenjeno tudi preprečevanju nekaterih drugih predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja, ki ga povzročajo visokorizični genotipi HPV. 

 

Cepljenje proti HPV je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Za zaščito oseb, mlajših od 15 let sta dovolj dva odmerka cepiva, za starejše od 15 let pa so potrebni trije odmerki. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita še bistveno daljša. Zaenkrat velja, da poživitveni odmerki niso potrebni.

Cepiva proti HPV so varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu. Globalni svetovalni odbor za varnost cepiv pri Svetovni zdravstveni organizaciji, ki redno pregleduje podatke o spremljanju neželenih učinkov po uvedbi cepljenja proti HPV v rutinske programe, zaenkrat ni ugotovil nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje proti HPV in zaključuje, da so cepiva proti okužbam s HPV izjemno varna. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina) in zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Resnejši neželeni učinki so zelo redki.

V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na NIJZ v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. V obdobju 2009 do 2020 je bilo v Sloveniji razdeljenih več kot 180.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register prejeli 200 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV in 3 prijave neželenih učinkov po sočasnem cepljenju proti HPV in tetanusu. Najpogosteje poročani neželeni učinki so bili bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura, slabost, glavobol, utrujenost in omedlevica. Vsi neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh brez posledic.

 

V šolskem letu 2018/2019 smo v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju precepljenosti proti HPV, saj se je precepljenost šestošolk glede na prejšnje šolsko leto povečala za okoli 10 % in je znašala 59,3 %. V šolskem letu 2019/20, ko so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi izrednih razmer v številnih državah po svetu zaznali upad izvajanja cepljenja v času pandemije COVID-19, smo v Sloveniji zabeležili 58,5% precepljenost šestošolk proti HPV, kar v razmerah, v katerih se trenutno nahajamo, štejemo kot uspeh. Izredno pomembno je, da redna cepljenja, ki se izvajajo po programu cepljenja, čim bolj nemoteno potekajo tudi v pandemiji COVID-19, saj na račun ene bolezni ne smemo ogrožati drugih področji zdravja populacije.

Izjava Onkološkega inštituta ob Evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu