Alkohol

Epidemiološke raziskave o pivskem vedenju v Sloveniji

19. 04. 2010
V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji izvedenih več epidemioloških raziskav, ki so obravnavale tudi vedenje v zvezi z uživanjem alkohola.

Raziskava Slovensko javno mnenje 1999 med polnoletnimi prebivalci Slovenije je pokazala, da je med odraslimi prebivalci Slovenije le 5% oseb, ki še nikoli v življenju niso popile niti kozarca alkoholne pijače (popolnih abstinentov), takih, ki v zadnjem letu niso uživali alkoholnih pijač pa je bilo 15,1% (9,6  moških in 19,4% žensk). Med anketiranci te raziskave je bilo 63,6% zmernih in 21,4% čezmernih pivcev (moški: 55,1% zmernih in 35,3% čezmernih pivcev; ženske: 70,1% zmernih in 10,5% čezmernih pivk).

Glede na rezultate te raziskave so ocenili, da je v Sloveniji vsak peti odrasli moški in vsaka petindvajseta odrasla ženska verjetno že odvisna od alkohola. Za večino od njih lahko pričakujemo, da imajo prizadeto družinsko življenje, prijateljstvo, delo, študij, materialni položaj in zdravje. Če pa upoštevamo, da hkrati z alkoholikom trpi še zlasti njegova neposredna okolica, ugotovimo, da v pogubnem žrelu alkohola živi kar velik del prebivalcev Slovenije (1). 
 

CINDI raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog 2001 na odraslih prebivalcih Slovenije med petindvajsetim in štiriinšestdesetim letom starosti je pokazala, da v zadnjih 12 mesecih ni uživalo nič alkohola 15,2% anketirancev (9,1% moških in 20,4% žensk), zmernih pivcev je bilo 71,4% (68,3 % moških in 74,1 % žensk), čezmernih pivcev pa 13,4% (22,6% moških in 5,5% žensk).
Kot zmerne pivce so v tej raziskavi opredelili ženske, ki zaužijejo 10 g ali manj čistega alkohola na dan in moške, ki zaužijejo 20 g ali manj čistega alkohola na dan. Kot čezmerne pivce pa so opredelili ženske, ki zaužijejo več kot 10 g čistega alkohola na dan in moške, ki zaužijejo več kot 20 g čistega alkohola na dan (2).
 

Primerjava podatkov CINDI raziskave 2001 in 2008 kaže, da se je delež odraslih med 25 in 64 letom, ki v zadnjem letu niso uživali alkohola povečal (leta 2008 je bil 19,1%), delež čezmernih pivcev pa se je zmanjšal (leta 2008 je bil 9,0%).
 

CINDI raziskava opravljena med prebivalci starimi od 25 do 75 let leta 2008 je pokazala, da imajo prebivalci Vzhodne Slovenije večje tveganje za čezmerno pitje in za visoko tvegano opijanje kot prebivalci Zahodne Slovenije.
 

Po podatkih raziskave Eurobarometer 2006 opravljene na prebivalcih Slovenije starih 15 let ali več, v zadnjih 12 mesecih ni uživalo alkoholnih pijač 20,6% (16% moških in 42% žensk), 70% anketirancev je pilo alkoholne pijače v zadnjih 30 dneh, od teh jih 63% ob priložnosti, ko uživajo alkohol popije 1–2 merici, 12% jih popije manj kot 1 merico, 16% popije 3–4 merice in 6% več kot 4 merice (3).
 

Pri analizi ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS 2007) opravljene na prebivalcih Slovenije starih 15 let ali več ugotavljamo, da v zadnjih 12 mesecih nikoli ni pilo alkoholnih pijač 23,2% anketirancev, več žensk (29,8%) kot moških (16,2%). Delež tistih, ki v zadnjih 12 mesecih niso nikoli uživali alkoholnih pijač je večji pri starejših od 45 let. Največji delež v vseh starostnih skupinah predstavljajo tisti, ki so pili alkoholne pijače nekajkrat v zadnjih 12 mesecih, razen po 75 letu starosti je največ takih, ki niso pili nikoli. Vsak dan je v zadnjih 12 mesecih pilo alkoholne pijače 6,9% anketirancev, več moških (10,7%) kot žensk (3,3%). Iz ankete ne dobimo zanesljivih podatkov o količini popite alkoholne pijače na dan, zato ne moremo sklepati na škodljivo pitje alkohola.

Škodljivo pitje alkohola je stalno uživanje alkohola v velikih količinah ali pitje večje količine alkoholnih pijač ob posamezni priložnosti (opijanje oz. verižno popivanje - binge-drinking: zaužitje pri moških 5 ali več in pri ženskah 4 ali več standardnih meric alkohola ob eni priložnosti). V zadnjih 12 mesecih je dnevno, ali skoraj vsak dan popilo 6 ali več meric pijače ob eni priložnosti 1,2% vseh anketiranih moških in kar 1,4% anketirancev v starostni skupini 15 do 24 let. Pitje 6 ali več meric alkoholne pijače ob eni priložnosti je pogostejše pri mlajših starostnih skupinah.

Raziskava ESPAD 2003 (evropska raziskava o rabi alkohola in drugih drog med srednješolci) izvedena med 15 in 16 letnimi srednješolci je pokazala, da je bilo vsaj enkrat v življenju opitih kar 77% fantov in 62% deklet, pogosto (3 ali večkrat v zadnjem mesecu) pa se je opijala skoraj petina fantov in nekaj manj kot desetina deklet. Zgolj 8% mladostnikov še nikoli ni pilo alkoholnih pijač; nekaj več kot 30% pa še nikoli ni bilo pijanih. Primerjava podatkov za leta 1995, 1999, 2003 pokaže, da se je povečeval delež mladostnikov, ki redno pijejo alkoholne pijače (1995: 14,1%, 2003: 25,2%) in tudi delež mladostnikov, ki se redno opijajo (1995: 3,5%, 2003: 9%), zmanjšal pa se je delež tistih, ki še nikoli niso pili alkoholnih pijač (1995: 13,1%, 2003: 8,3%) in tistih, ki še nikoli niso bili pijani (1995: 45,6%, 2003: 30,5%) (4, 5, 6, 7).
 

Raziskava ESPAD 2007 pa je pokazala, da se odstotek slovenskih mladostnikov, ki pijejo alkohol, povečuje, vse več je tudi občasnega čezmernega pitja. V zadnjem letu je pilo alkohol 87% slovenskih mladostnikov, ki so sodelovali v raziskavi in 43% jih je bilo v zadnjem letu pijanih, kar je nad povprečjem mednarodne raziskave (8). 
 

Raziskava HBSC 2006 izvedena med 11 in 13 letnimi osnovnošolci ter 15 letnimi srednješolci je pokazala, da približno 65% anketiranih pije alkoholne pijače: manj kot 42% 11 letnikov, nekaj več kot dve tretjini 13 letnikov ter približno 85% 15 letnikov. Največ jih pije alkohol redko. Dekleta v vseh treh starostnih skupinah pijejo alkoholne pijače manj pogosto kot fantje. Največ rednih pivcev alkohola (ki pijejo vsaj enkrat tedensko) je med 15 letniki in sicer nekaj več kot 28%, med 13 letniki jih redno pije nekaj manj kot desetina, med 11 letniki pa nekaj več kot 3%.

Nekaj manj kot 17% 15 letnikov še nikoli ni pilo alkoholne pijače, med njimi je bilo več deklet kot fantov. Povprečna starost ob prvem pitju je bila 13,3 let, fantje so prvič pili prej kot dekleta. V primerjavi z letom 2002 se je starost ob prvem pitju zvišala.

Vsaj enkrat v življenju je bilo opitih nekaj manj kot tretjina anketirancev. Več kot dvakrat opitih je bilo približno 43% 15 letnih fantov in skoraj 27% 15 letnih deklet.
V Sloveniji v zadnjih letih zaznavamo, podobno kot v tudi v večini držav Evropske unije, porast nove oblike tveganega pitja alkohola med mladostniki in sicer verižno popivanje (“binge drinking”) (9).

 

Viri:

1. Hovnik-Keršmanc M, Čebašek-Travnik Z, Trdič J. Pivsko vedenje odraslih prebivalcev Slovenije leta 1999 (Rezultati raziskave). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2000.

2. Zaletel-Kragelj L, Čebašek-Travnik Z, Hovnik Keršmanc M. Čezmerno pitje alkoholnih pijač. V: Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec-Zakotnik J. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2004: 341-84.

3. European Commission. Special Eurobarometer – Attitudes towards alcohol. Dostopno na: http://ec.europa.eu/health/ph_determinants/life_style/alcohol/documents/ebs272_en.pdf

4. Stergar E, Pucelj V, Scagnetti N. ESPAD. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2003. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Klinični center Ljubljana; 2005.

5. HIBELL, Björn, ANDERSSON, Barbro, AHLSTRÖM, Salme, BALAKIREVA, Olga, BJARNASON, Thoroddur, KOKKEVI, Anna, MORGAN, Mark, STERGAR, Eva. The ESPAD Report 2003 : Alcohol and Other Drug Use Among Students in 35 European Countries. Stockholm: The Swedish Council for Information on Alcohol and Other Drugs (CAN): The Pompidou Group at the Council of Europe and the authors, 2004.

6. Stergar E. Uporaba drog med všolanimi 15- do 16- letniki v obdobju 1995 – 1999 – 2003. Dostopno na: http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/722-trendi9503.doc

7. Čili za delo. Razširjenost pitja alkoholnih pijač v Sloveniji. Dostopno na: http://www.cilizadelo.si/default-20820.html?PHPSESSID=1aa984bcc099798bfab70075e1b67156#s1

8. HIBELL, Björn, GUTTORMSSON, AHLSTRÖM, Salme, BALAKIREVA, Olga, BJARNASON, Thoroddur, KOKKEVI, Anna, KRAUS, Ludwig, STERGAR, Eva. The 2007 ESPAD Report : Alcohol and Other Drug Use Among Students in 35 European Countries. Stockholm: The Swedish Council for Information on Alcohol and Other Drugs (CAN): The European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA): The Council of Europe (Pompidou Group) and the authors, 2009.

9. Jeriček H, Lavtar D, Pokrajac T. HBSC Slovenija 2006. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Poročilo o raziskavi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS; 2007.
 

Pripravili: Katja Kovše, dr. med. in mag. Polonca Truden Dobrin, dr. med., spec. epidemiologije 

*Objava podatkov je dovoljena samo z navedbo vira.
**V primeru kakršnih koli nejasnosti smo na voljo za pojasnitve.