Z znanjem do boljšega zdravja

EPHO 2: Spremljanje in odziv na tveganja za zdravje in izredne razmere

15. 11. 2017
Večja tveganja za zdravje ljudi, nenadni dogodki ali krizne razmere se lahko zgodijo v vsakem trenutku, nepričakovano in nenadno. Javno zdravje je pomemben člen pri interdisciplinarnem preprečevanju in obvladovanju večjih nenadnih dogodkov ali kriznih razmer, tako na področju nalezljivih bolezni, okoljskih, kemijskih in radioloških tveganj, kot v primeru bioterorizma.

V današnjem času se spopadamo s porajajočimi se nalezljivimi boleznimi, katerih incidenca narašča ali pa predstavlja tveganje za porast bolezni v prihodnje. Soočamo se z znanimi nalezljivimi boleznimi, ki se širijo na nova zemljepisna območja in že znanimi boleznimi, ki postanejo ponovno problem zaradi odpornosti na zdravila ali prenehanja izvajanja javnozdravstvenih ukrepov. Posebno področje predstavlja namerno oziroma nenamerno širjenje bioloških agensov. Prav tako se pojavljajo številne kemijske grožnje in okoljski dogodki zaradi onesnažene pitne vode in hrane, ekstremnih vremenskih razmer ipd.

Na takšne dogodke se je potrebno dobro pripraviti, da lahko v ključnih trenutkih pravilno ukrepamo. Poleg poznavanja strokovnih smernic in aktivnosti so potrebne tudi veščine organizacije, vodenja in komunikacije. To omogoča predhodna priprava ustreznih načrtov, njihovo testiranje, nenehno izpopolnjevanje postopkov ter dobra interdisciplinarna in intersektorska koordinacija deležnikov. Ustrezna komunikacija z javnostmi je temeljni element uspešnega odzivanja na nenadne dogodke in krizne razmere.

Po evropski zakonodaji in Mednarodnem zdravstvenem pravilniku so vse države zavezane k vzpostavitvi sistema interdisciplinarnega odzivanja na različna tveganja za javno zdravje. Mednarodni zdravstveni pravilnik (MZP) (IHR, 2005) je pravno zavezujoč dokument Svetovne zdravstvene organizacije za vse članice podpisnice tega dokumenta. Vsaka država podpisnica je dolžna poročati o katerem koli dogodku ali tveganju biološkega, kemijskega, okoljskega ali nuklearnega izvora, ki ima lahko mednarodni vpliv in pomeni grožnjo za javno zdravje in sicer v roku 24 ur od zaznave dogodka. Namen MZP je preprečiti, zaščititi, spremljati in izvajati javnozdravstvene ukrepe ob pojavu  biološke, kemijske, okoljske ali nuklearne grožnje  z možnostjo čezmejnega širjenja tveganja.

MZP navaja osem ključnih kapacitet, ki jih mora država vzpostaviti in sicer: ustrezno zakonodajo, zagotavljanje ustreznih resursov, nacionalno koordinacijo, stalno nacionalno kontaktno točko, vzpostavljene sisteme spremljanja, pripravljenosti in odgovora na tveganja, ustrezno komunikacijo tveganj ter zagotavljanje kadrovskih in laboratorijskih zmogljivosti.

Slovenija je podpisnica dogovora o izvajanju in spoštovanju Mednarodnega zdravstvenega pravilnika.

V državi je imenovana Nacionalna kontaktna točka NKT (24/7) in sicer na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kar omogoča neprekinjeno dosegljivost in sprejemanje ter posredovanje  informacij na SZO. Prav tako je na NIJZ tudi NKT za evropsko mrežo obveščanja EWRS, ki je v pristojnosti Evropske komisije in po Sklepu komisije iz leta 2013 narekuje poročanje o vseh vrstah čezmejnih tveganj, podobno, kot MZP.

Pri obvladovanju nalezljivih bolezni (NB), ki lahko predstavljajo visoko tveganje za javno zdravje, sodeluje veliko predstavnikov medicinskih in nemedicinskih strok. Predvsem na vstopnih mestih v državo je to sodelovanje zelo pomembno. Deležniki v tem procesu so že zaznali potrebo po povezovanju in vzpostavitvi komunikacije, ki bi vsem olajšala ukrepanje in zagotovila učinkovitost. Vstopna mesta v državo predstavljajo pristanišče, letališče in kopenske meje. Vstopna točka so lahko tudi zdravstvene ustanove, kamor pride potnik po vrnitvi iz dežel, kjer je, glede na epidemiološko situacijo, večje tveganje za nalezljive bolezni.

Namen vprašalnika EPHO 2 je ocena načrtovanja in pripravljenosti struktur javnega zdravja na različna tveganja za zdravje v državi in svetu, ocena sistema spremljanja, zaznavanja, odzivanja ter komunikacije doma in v mednarodnem prostoru. Vprašalnik zajema oceno ustreznih interdisciplinarnih akcijskih načrtov, postopkov ocenjevanja tveganj in orodij za merjenje vseh vrst tveganj za zdravje ter komunikacijskih strategij.

 Celotno področje je tako razdeljeno na tri sklope vprašanj, ki so usmerjeni v:

  • Identifikacijo in spremljanje nevarnosti za zdravje;
  • Pripravljenost in odzivanje na nenadne dogodke v javnem zdravju;
  • Implementacijo Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (MZP);

Skupino, ki pripravlja samooceno na področju, opredeljenem v EPHO 2 , sestavljajo predstavniki Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Aktivno nismo vključevali še drugih deležnikov, saj nam je v pomoč pri delu tudi poročilo SZO, pripravljeno junija 2017 na osnovi ocene implementacije Mednarodnega zdravstvenega pravilnika v Sloveniji. Ugotovitve presojevalcev tako predstavljajo enega od podpornih dokumentov, ki smo jih lahko smiselno uporabili tudi pri oceni interdisciplinarnih aktivnosti, izpostavljenih v ustreznih področjih EPHO 2 vprašalnika.

Kot rezultat naše samoocene je v EPHO 2 najbolj pogosto izpostavljena krepitev programa zdravstvene varnosti in koordinacije v okviru Ministrstva za zdravje. Poudarek je na centralno vodeni pripravljenosti na področju javnega zdravja z oblikovanjem posebnega oddelka, namenjenega usklajevanju številnih nacionalnih in regionalnih načrtov, razvoju zmogljivosti in interdisciplinarnem povezovanju, vzpostavitvi večsektorskih politik in načrtov, ki bi dopolnjevali nacionalno strategijo civilne zaščite v državi.

Identificirana strateška izhodišča so:

  • Ustanovitev ustrezne enote na MZ z močnejšo koordinativno vlogo pri vseh aktivnostih, vezanih na pripravljenost in odzivanje na grožnje, s poudarkom na pripravo enotnega splošnega načrta za vsa tveganja (»all-hazards« in » One Health« pristop) in vključevanjem komunikacijske strategije.
  • Zagotavljanje ustreznih kapacitet, predvsem dovolj človeških virov za kontinuirano delo na tem področju.
  • Vzpostavitev stalnega strokovnega usposabljanja in izvajanja simulacijskih vaj.

V interdisciplinarnem odzivanju na različna tveganja se javno zdravje povezuje s številnimi zdravstvenimi in nezdravstvenimi deležniki. Na nekaterih področjih, predvsem na področju spremljanja bioloških tveganj, je sodelovanje med deležniki že dobro vzpostavljeno, na drugih področjih (npr. za obvladovanje okoljskih in kemijskih tveganj) je sodelovanje potrebno še okrepiti. Posebno pomembna je povezava s Civilno zaščito, službami na vstopnih mestih v državo (pristanišče, letališče, policija, carina…), vojsko, okoljskimi inštitucijami in ustreznimi ministrstvi, ki omenjena področja vodijo.

Skupina EPHO 2