Duševno zdravje

Duševno zdravje v Sloveniji

25. 03. 2010
Izšla je publikacija Duševno zdravje v Sloveniji, ki je bila osnova za pripravo nacionalnega programa za duševno zdravje. Vsebuje pregled duševnega zdravja v mednarodni perspektivi (dokumenti, politike), pregled podatkov pri nas, mreže javne zdravstvene službe in nevladnih organizacij.

Glavne ugotovitve elaborata so, da je področje duševnega zdravja eden izmed glavnih javnozdravstvenih problemov na ravni Evropske unije, saj za katero koli duševno motnjo letno zboli več kot desetina Evropejcev. Breme zaradi duševnih bolezni predstavlja veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne, izobraževalne kot tudi kazenske in sodne sisteme. Pregled slovenskih raziskav in podatkov po zadnjih dostopnih izbranih kazalnikih duševnega zdravja iz zdravstvenih evidenc in drugih baz kaže na to, da ima Slovenija enega najvišjih količnikov samomora v EU, najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo pa sta depresija in anksioznost (tudi glede na analizo prvih obiskov zaradi duševnih motenj v primarnem zdravstvu). Najpogostejši razlog za hospitalizacijo je shizofrenija, zaradi katere so bolniki, v primerjavi z drugimi duševnimi boleznimi, hospitalizirani najdlje. Pomembna javnozdravstvena problema, povezana z duševnim zdravjem pri nas, sta tudi škodljiva raba alkohola in odvisnosti od drog.

Publikacija Duševno zdravje v Sloveniji je dostopna spodaj v priponki.
 

POPRAVEK:

Publikacija Duševno zdravje v Sloveniji žal vsebuje dve nepravilnosti. Za nastali napaki se iskreno opravičujemo in prosimo, da ob branju besedila upoštevate naslednje popravke:

• Namesto teksta, ki je natisnjen na str. 101, v poglavju 6.2.1., vas prosimo, da upoštevate in navajate naslednje besedilo:

6. 2. 1 Ugotovitve glede organiziranosti in delovanja javne zdravstvene službe in nevladnih organizacij:

  • Teritorialna pokritost s psihiatričnimi službami je neenakomerna.
  • Mreža izvajalcev, ki izvajajo programe in storitve za duševno zdravje, ni vsem enako dostopna; zdravstveni delavci so v mreži izrazito neenakomerno porazdeljeni.
  • Služb za duševno zdravje v lokalni skupnosti in drugih nestacionarnih psihiatričnih služb v skupnosti (službe za rehabilitacijo) ni ali pa jih je premalo.
  • Nevladne organizacije imajo različne psihosocialne programe, ki so pomemben del preventivnih in promocijskih aktivnosti.
  • Koordinacija psihosocialnih programov različnih nevladnih organizacij je pomanjkljiva.
  • MZ nima posebnega registra nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja in sistematičnega vrednotenja njihovih programov.
  • Pomanjkljivo sodelovanje med nevladnimi in vladnimi ustanovami ter združenji s tega področja.

• Na strani 99, v poglavju 5.4. Zaključki, na koncu zadnjega odstavka manjka stavek:

Pokazalo se je namreč, da imajo nekateri programi razvite dobre mehanizme evalvacije (npr. programi, ki jih financira MDDSZ), medtem ko imajo drugi programi slabše razvite.
 

Datoteke: