Z znanjem do boljšega zdravja

Dan brez (elektronske) cigarete

25. 01. 2019
Kajenje je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za mnoge hude bolezni, zato na NIJZ poudarjamo, da je opustitev kajenja koristna za zdravje. 31. januarja v ta namen obeležujemo "Dan brez cigarete", ki je lahko vsem kadilcem priložnost in spodbuda za opustitev kajenja. V namen osveščanja pomembnosti opuščanja kajenja za zdravje bomo sodelavke NIJZ OE Novo mesto ob "Dnevu brez cigarete" izvedle aktivnosti v naši regiji. Skupaj s Knjižnico Mirna Jarca bomo pripravile zdravstveni kotiček s promocijskim materialom, kjer bodo obiskovalci pridobili pomembnejše informacije o škodljivih vplivih kajenja na zdravje. 31.1. pa se bomo pridružile Šolskemu centru Novo mesto, kjer bodo dijaki, ki so udeleženi v projekt "Nekadilski razred" izvedli preventivne delavnice za dijake nižjih razredov Srednje zdravstvene in kemijske šole. Ob obeležitvi dneva brez cigarete bodo pripravili tudi stojnice, kjer bodo dijakom dostopna promocijska gradiva in možnost sodelovanja v nagradnem kvizu. V spodnjem prispevku si lahko preberete več o elektronskih cigaretah, ki so na trgu nekaj več kot deset let, zaradi česar njihove dolgoročne posledice na zdravje niso povsem znane. Vemo pa, da vsebujejo številne zdravju škodljive snovi, zaradi česar niso neškodljive in odsvetujemo njihovo uporabo.

Elektronska cigareta je izdelek, ki s pomočjo baterije segreva posebno tekočino, da se spremeni v aerosol, ki ga nato vdihuje uporabnik. Glavne sestavine tekočin za elektronske cigarete so nikotin, vlažilci oziroma topila in arome. Elektronske cigarete so skupina zelo raznolikih izdelkov. Podobne so lahko različnim tobačnim izdelkom, predvsem cigaretam, nalivnim peresom, kemičnim svinčnikom ali USB ključkom, novejše generacije elektronskih cigaret pa imajo poseben videz.

Na trgu so nekaj več kot deset let, zato so manj raziskane kot tobačni izdelki. Posledic njihove dolgoročne uporabe na zdravje še ne poznamo. Vsebujejo številne zdravju škodljive snovi in zato niso neškodljive za zdravje. Uporabnik elektronskih cigaret je izpostavljen rakotvornim, dražilnim in strupenim snovem, obseg izpostavljenosti pa je zelo raznolik in odvisen od značilnosti izdelka in tekočine ter načina uporabe elektronskih cigaret. Precejšen obseg dokazov kaže, da kemične snovi v aerosolu elektronskih cigaret lahko privedejo do sprememb v telesu, ki vodijo v različne bolezni, kot so rak, bolezni srčno-žilnega sistema in bolezni dihal. Mladostniki, ki uporabljajo elektronske cigarete, več kašljajo in piskajo pri dihanju, v kolikor imajo astmo, pa izkusijo pogostejša poslabšanja astme. Večinoma aerosol elektronskih cigaret sicer vsebuje manjše število in ravni škodljivih snovi kot tobačni dim, zato so najverjetneje manj škodljive kot cigarete. Koliko nižje je tveganje za zdravje pri uporabi elektronskih cigaret v primerjavi s tobačnimi, pa trenutno ni možno oceniti.

Uporabo elektronskih cigaret odsvetujemo, še posebej otrokom, mladostnikom, nosečnicam, ženskam, ki načrtujejo nosečnost, bolnikom s kroničnimi obolenji (predvsem dihal) in nekadilcem. Uporaba elektronskih cigaret morda lahko predstavlja korist le za kadilce, ki nikakor na drug način ne želijo opustiti kajenja tobaka, a je tudi te potrebno spodbujati, da kasneje opustijo tudi elektronske cigarete.

O učinkovitosti elektronskih cigaret v opuščanju kajenja je na voljo še premalo ustreznih raziskav in podatkov, zato jih ne priporočamo v te namene. Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo preizkušeno in dokazano varne ter učinkovite vrste pomoči.
Posebej zaskrbljujoča je uporaba elektronske cigarete med mladostniki in mladimi odraslimi, saj zvišuje tveganje za začetek kajenja cigaret med tistimi, ki sicer ne kadijo, zaskrbljujoča pa je tudi zaradi škodljivih učinkov nikotina. V Sloveniji elektronske cigarete uporablja višji delež mladih kot odraslih. V raziskavi iz leta 2017 je 12 % anketiranih 17-letnih dijakov iz vse Slovenije poročalo, da so uporabili elektronske cigarete v zadnjih 30 dneh, medtem ko je v 2016 med odraslimi, starimi 25─74 let, elektronsko cigareto v zadnjih 30 dneh uporabilo manj kot 1 % vprašanih.

Mladostništvo (adolescenca) je ključno obdobje za razvoj možganov, ki se razvijajo še do približno 25. leta starosti. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov škoduje razvijajočim se možganom. Privede lahko do trajnih škodljivih učinkov na miselne sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Izpostavljenost nikotinu v mladostništvu lahko povzroči zasvojenost. Mladostniki so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za zasvojenost z nikotinom. Zasvojenost se lahko pri nekaterih mladostnikih razvije že po vnosu zelo majhnih količin nikotina oziroma v kratkem času. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Nikotin pri mladostniku poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi drogami. Pomembno je, da se mladostniki izogibajo uporabi izdelkov z nikotinom.

Več informacij na povezavi:
http://www.nijz.si/sl/publikacije/kaj-bi-bilo-dobro-da-bi-starsi-in-vsi-...
http://www.nijz.si/sl/publikacije/tobacni-in-povezani-izdelki-posledice-...

Helena Koprivnikar, NIJZ