Cvetni prah

Cipresovke (Cupressaceae)

Cipresovke so obsežna družina vedno zelenih iglavcev z luskastimi oziroma iglastimi listi. V Sloveniji je zastopanih več rodov z alergenim cvetnim prahom vendar je samonikel le rod brinov. Najpogosteje sajeni rodovi so ciprese (Cupressus), kleki (Thuya), paciprese (Chamaecyparis) in nekatere vrste tujerodnih brinov. V manjši meri so sajeni tudi drugi rodovi kot na primer kriptomerija.

Rod: CIPRESA (Cupressus)

Razširjenost v Sloveniji in rastišče: V Sloveniji ciprese skoraj izključno uspevajo le v submediteranskem področju. Najpogosteje sta sajeni dve vrsti cipres: vednozelena cipresa (Cupressus sempervirens L.) katere prvotna domovina je vzhodni Mediteran in arizonska cipresa (C. arizonica Greene) katere naravna rastišča so v JV delu severne Amerike.

Opis: Vednozelena cipresa je drevo mediteranske krajine. Vrsta je zastopana z dvema varietetama, ki se razlikujeta po obliki krošnje: z razprostrto krošnjo s skoraj vodoravnimi vejami (var. horizontalis) in bolj znan stebrasti različek z ozko krošnjo in z vejami prileglimi deblu (var. stricta). Poganjki so tanki, valjasti, s prileglimi luskastimi topimi, temno zelenimi listi, storži so okrogli, oleseneli, sprva svetlo zeleni nato rjavi. Spol cvetov je ločen. Moški in Ženski cvetovi se razvijejo na isti rastlini. Moški cvetovi iz katerih se sprošča cvetni prah, se razvijejo na koncu poganjkov že v jeseni.

Arizonska cipresa, ima stožčasto krošnjo. Poganjkih, ki so nekoliko bolj debeli kot pri vednozeleni cipresi močno štrlijo v vse smeri. Listi so modrozeleni, prišiljeni in imajo obliko luske. Storži so modrikasto rjavi, s kaveljčastimi grbicami. Znanih je več različkov.

Opraševanje: Z vetrom.

Cvetni prah: Cvetni prah različnih rodov cipresovk je med seboj morfološko podoben: po obliki okrogel, brez oziroma z eno kalitveno odprtino. Na površini zrna so neenakomerno porazdeljene okrogle strukture – granule. Značilna je zvezdasto izoblikovana citoplazma, ki se nahaja na sredini zrna. Podoben cvetni prah imajo še brin, klek, pacipresa in tisa. Pri aerobioloških analizah cvetnega prahu teh rodov ne ločujemo med seboj in jih opredelimo kot skupino cipresovke/tisovke.

Cvetni prah vednozelene ciprese meri v premeru 27,3 (24-32) µm.

Čas pojavljanja cvetnega prahu: Cvetni prah cipres je zimski inhalatorni alergen. Pelodna zrna arizonske ciprese so v zraku januarja in februarja, vedno zelene ciprese pa kasneje, v februarju in v marcu.

Alergenost: Cvetni prah cipres ima visok alergeni potencial, ki v Mediteranu igra pomembno vlogo pri alergijah. Število preobčutljivih za cvetni prah cipresovk se v Evropi povečuje, med drugim tudi na račun vse večje pribljubljenosti sajenja okrasnih dreves.

Alergene so še druge vrste cipres, na primer monterejska cipresa (C. macrocarpa) in mehiška cipresa (C. lusitanica).

Glavni alergeni cipresovk in navzkrižne reakcije: Izolirani alergeni kažejo mnoge navzkrižne reakcije delno tudi na račun oglikohidratnih delov molekule (ang. carbohydrate determinantes).

Glavna alergena vednozelene ciprese (Cup s 1) in arizonske cprese (Cup a 1) kažeta visoko stopnjo sorodnosti in sta navzkrižno reaktivna. Navzkrižne reakcije nastopajo tudi z alergeni drugih vrst cipres in z nekaterimi drugimi rodovi družine cipresovk, predvsem z brini (Juniperus ashei; Jun a 1 ) in pacipresami (Chamaecyparis obtusa; Cha o 1). Opisane so tudi navzkrižne reakcije s cvetnim prahom rodu kriptomerija (Cryptomeria japonica; Cry j 1), ki ga uvrščamo v družino taksodijevk. 

Možne so tudi navzkrižne reakcije s hrano - z breskvijo.

Zanimivosti: Cvetni prah arizonske ciprese kaže višji alergeni potencial kot cvetni prah vednozelene ciprese. V slovenskem Primorju cvetni prah cipresovk in tisovk predstavlja v večletnem povprečju tretjino vsega cvetnega prahu v zraku.

Alergenost cvetnega prahu drugih vrst cipresovk:

Cvetni prah nekaterih vrst cipresovk ima visok alergeni potencial in je pomemben vzrok za alergije predvsem na področjih kjer so te rastline naravno razširjene oziroma kjer so pogosto sajene. Poleg prisotnosti cvetnega prahu v zraku, je pomembna tudi stopnja obremenitve zraka, dolžina obdobja obremenitve in drugi faktorji okolja in imunskega odziva posameznika, ki vplivajo na senzibilizacijo in razvoj simptomov alergijske bolezni.

Brin (Juniperus)

V Sloveniji rastejo štiri vrste brinov: navadni brin, sibirski brin, rdečeplodni brin in smrdljivi brin. Navadni brin (Juniperus communis L.) je splošno razširjen, razširjenost ostalih treh vrst pa je omejena. Alergeni potencial navadnega brina je šibek. Cveti od marca do maja.

Cvetni prah skalnatega brina (Juniperus ashei Buchholz) oziroma mountain cedar kot ga imenujejo Američani, ima visok alergeni potencial. Na območjih, kjer je močneje razširjen (npr. v južnem Teksasu), je glavni razlog za pojav alergijskega rinokonjunktivitisa. Na višku sezone pojavljanja cvetnega prahu so dnevne obremenitve zraka ekstremno visoke, 10.000-20.000 zrn/m3 zraka. Glavni alergen je Jun a 1.

Klek (Thuya)

Ameriški klek (Thuya occidentalis L.) je med najpogosteje sajenimi okrasnimi vrstami v Sloveniji. V ZDA, od koder to drevo izhaja, je senzibilizacija za alergene cvetnega prahu pogosta, po ocenah klinično pomembna. Za Slovenijo ni podatkov.

Pacipresa (Chamaecyparis)

Topa oziroma hinoki pacipresa (Chamaecyparis obtusa Sieb et Zucc.) je endemit Japonske in Tajvana, v Sloveniji nastopa kot okrasno drevo. Cvetni prah je na Japonskem eden od klinično bolj pomembnih alergenov, z visokim alergenim potencialom. Na bolj obremenjenih območjih znaša letni indeks (letna vsota dnevnih obremenitev zraka) v povprečju 9000 zrn. Pomembna alergena sta Cha o 1 in Cha o 2.

Lavsonijeva pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana A. Murr.) izhaja iz zahodnega dela ZDA. V Sloveniji je to eno izmed najpogosteje sajenih okrasnih dreves. V literaturi je bilo opisanih le nekaj primerov alergije na njen cvetni prah.

Japonska kriptomerija (Cryptomeria japonica D. Don)

Družina: taksodijevke (Taxodiaceae)

Med tujerodnimi iglavci, ki jih pri nas pogosto sadimo, je tudi japonska kriptomerija, ki po videzu nekoliko spominja na cipresovke. Kot okrasno drevo je sajena po vsej Sloveniji. Naravno je razširjena na Japonskem in v JV Kitajski. Cvetni prah ima visok alergeni potecial in je glavni vzrok za alergijski rinitis na Japonskem. Na bolj obremenjenih območjih znaša letni indeks v povprečju 12000 zrn. Večina alergikov je preobčutljiva za glavni alergen kriptomerije Cry j 1. Zaradi visoke stopnje sorodnosti alergenov tem alergikom povzroča težave še cvetni prah tope paciprese. Pri japonski kriptomeriji so opisani primeri oralnega alergijskega sindroma po uživanju nekatere zelenjave in svežega sadja (melona, jabolko, breskev, kivi).


Literatura:

  • Akdis C.A., Agache I. 2014. Global Atlas oF ALLERGY. European Academy of Allergy and Clinical Immunology: http://www.anafylaxis.nl/PDF/EAACI/GlobalAtlasAllergy.pdf  (20.1.2016)
  • Aceituno E., Del Pozo V., Mínguez A., Arrieta I., Cortegano I., Cárdaba B., Gallardo S., Rojo M., Palomino P., Lahoz C. 2000. Molecular cloning of major allergen from Cupressus arizonica pollen: Cup a 1. Clinical and Experimantal Allergy, 30: 1750-1758.
  • Andrews C. P., Ratner P. H., Ehler B. R., Brooks E. G., Pollock B. H., Ramirez D. A., Jacobs R. L. 2013. The mountain cedar model in clinical trials of seasonal allergic rhinoconjunctivitis. Annals of Allergy, Asthma and Immunology, xxx: 1-5.
  • Arilla M. C., Ibarrola I., Martínez A., Asturias J. A. 2004. Quantification assay for the major allergen of Cupressus sempervirens pollen, Cup s 1, by sandwich ELISA. Allergology and Immunopathology, 32(6): 319-325.
  • Asam C., Hofer H., Wolf M., Aglas L., Wallner M. 2015. Tree pollen allergens-an update from a molecular perspective. Allergy, 70: 1201-1211.
  • Brus R. 2005. Dendrologija za gozdarje. Univerzitetni učbenik. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 408 str.
  • Brus R. 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana, Mladinska knjiga: 399 str.
  • Publications.
  • Caimmi D., Barber D., Hoffmann-Sommergruber K., Amrane H., Bousquet P. J., Dhivert-Donnadieu H., Demoly P. 2013. Understanding the molecular sensitization for Cypress pollen and peach in the Languedoc-Roussillon area. Allergy, 68: 249-251.
  • Caimmi D., Raschetti R., Pons P., Dhivert-Donnadieu H., Bousquet P. J., Bousquet J., Demoly P. 2012.
  • Epidemiology of Cypress pollen allergy in Montpellier. Journal of Investigational Allergology and Clinical Immunology, 22(4): 280-285.
  • Charpin D., Calleja M., Lahoz C., Pichot C., Waisel Y. 2005. Allergy to cypress pollen (review article). Allergy, 60: 293-301.
  • Carinanos P., Casares-Porcel P. 2011. Urban green zones and related pollen allergy: A review. Some guidelines for designing spaces with low allergy impactLandscape and Urban Planning 101:  205–214.
  • D’Amato G., Spieksma F. TH. M., Bonini S. 1991. Allergenic pollen and pollinosis in Europe. London, Blackwell Scientific
  • Deane P. M.G. 2006. Conifer Pollen Sensitivity in Western New York: Cedar Pollens. Allergy and Asthma Proc.
  • Guerin B., Kanny G., Terrasse G., Guyot J. L., Moneret-Vautrin D. A. 1996. Allergic rhinitis to Thuja pollen. International Archives of Allergy and Immunology, 110: 91-94.
  • Hrabina M., Dumur J. P., Sicard H., Viatte A., Andre C. 2003. Diagnosis of cypress pollen allegy: in vivo and in vitro standardization of a Juniperus ashei pollen extract.Allergy, 58: 808-813.
  • ­Kishikawa R., Sahashi N., Saitoh A., Kotoh E., Shimoda T., Shoji S., Akiyama K., Nishima S. 2009. Japanese cedar airborne pollen monitoring by Durham′s and Burkard samplers in Japan – Estimation of the usefulness of Durham′s sampler on Japanese cedar pollinosis. Global Environmental Research, 13: 55-62.
  • Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Podobnik A., Turk B., Vreš B., Ravnik V., Frajman F., Strgulc-Krajšek S., Trčak B., Bačič T., Manfred A Fischer M.A., Eler K., Surina B. 2010. Mala flora Slovenije : ključ za določanje praprotnic in semenk. 4. izdaja. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.
  • Mori T., Yokoyama M., Komiyama N., Okano M., Kino K. 1999. Purification, identification, and cDNA cloning of Cha o 2, the second major allergen of Japanese cypress pollen. Biochemical and Biophysical Research Communications,  263:  166–171.
  • Okano M., Kino K., Takishita T., Hattori H., Ogawa T., Yoshino T., Yokoyama M., Nishizaki K. 2001. Roles of carbohydrates on Cry j 1, the major allergen of Japanese cedar pollen, in specific T-cell response. Journal of Allergy and Clinical Immunology, 108(1): 101-108.
  • Popescu F.D. 2015. Cross-reactivity between aeroallergens and food allergens. World Journal of Methodology, 5: 31-50.
  • Rodríguez de la Cruz D., Sánchez-Reyes E., Sánchez-Sánchez J.2015. A contribution to the knowledge of Cupressaceae airborne pollen in the middle west of Spain. Aerobiologia, 31(4): 435-444.
  • Sofiev, M., Bergmann K.C. 2013.  Allergenic Pollen. A Review of the Production, Release, Distribution and Health ImpactsSpringer: 247 str.
  • Sposato B., Scalese M. 2013. Prevalence and real clinical impact of Cupressus sempervirens and Juniperus communis sensitisations in Tuscan »Maremma« Italy. Allergology and Immunopathology, 41(1): 17-24.
  • WHO/IUIS Allergen Nomenclature Sub-committee: http://www.allergen.org/ (22.1.2016).

Avtorici prispevka in slik: Andreja Kofol Seliger in Anja Simčič, NLZOH