Cvetni prah

Breza (Betula pendula Roth.)

Navadna breza Angleško ime: silver birch Nemško ime: Hänge Birke

Družina: brezovke (Betulaceae)

Razširjenost in rastišče: Navadna breza raste po celi Sloveniji, le v submediteranskem področju je redkejša. Je svetloljubno drevo. Največkrat raste posamezno ali v manjših skupinah. Večji čisti sestoji brez so bili v preteklosti na degradiranih tleh belokranjskih steljnikov, kočevskih košenic in na drugih območjih, kjer so ljudje s prekomernim izkoriščanjem preveč osiromašili tla.

Opis: Navadna breza je hitro rastoče, srednje veliko, listopadno drevo z značilno belo srebrno skorjo na deblu in debelejših vejah. Značilno obliko drevesu daje ozka stožčasta krona in povešne mlade veje. Listi so rombaste do trikotne oblike po robu ostro nažagani in večinoma goli. Cveti hkrati z olistanjem. Moški in ženski cvetovi se razvijejo na istem drevesu. Moški cvetovi so združeni v podolgovate navzdol viseče mačice, razvijejo se že poleti in prezimijo, medtem ko se ženska socvetja pojavijo spomladi.

Cvetni prah se v zraku začne pojavljati v sredini marca, višek sezone je v aprilu. Po koncu dolgih zim se sezona pojavljanja cvetnega prahu zaključuje šele v začetku maja.

Opraševanje: Z vetrom.

Druge vrste breze v Sloveniji: Poleg navadne breze je v Sloveniji samonikla še puhasta breza (Betula pubescens Ehrh.), je redka. Najraje raste na kislih, močno vlažnih in s hranili revnih tleh.

V mestih so sajene tudi tujerodne vrste, na primer papirna breza (Betula papyrifera Marsh.) s čudovitimi belimi debli.

Cvetni prah: Cvetni prah breze je v polarnem pogledu okroglast, v premeru meri 22,6 (21-25) µm, običajno

ima tri (redkeje 4 ali 5) kalitvene odprtine – pore, dvignjene nad površino zrna.  

Čas pojavljanja cvetnega prahu: Od druge polovice marca in v aprilu.

Alergenost: Visoka.

Glavni alergen: Glavni alergen cvetnega prahu breze je Bet v 1. Uvrščamo ga med proteine povezane s patogenezo rastlin (PR-10). Več kot 95 % alergikov, preobčutljivh za cvetni prah breze, ima težave zaradi Bet v 1. Poleg glavnega alergena lahko neželjene reakcije sprožijo tudi drugi alergeni, ki se nahajajo v cvetnem prahu breze (Bet v 2, Bet v 3, Bet v 4). So panalergeni, splošno razširjeni v živem svetu, in so odgovorni za številne navzkrižne reakcije med cvetnim prahom in hrano.

Cvetni prah breze je najpomembnejši vir alergenov reda bukovcev (Fagales).

Navzkrižne reakcije:

Možne so navzkrižne reakcije z nekaterimi vrstami surovega sadja in zelenjave (lešniki, mandlji, jabolko, hruška, sliva, češnje, breskev, nektarina, marelica, kivi, paradižnik, zelena, korenček, krompirjevi olupki, paprika, soja) in z alergeni cvetnega prahu jelše, leske, gabra, hrasta, bukve in pravega kostanja (red Fagales).

Zanimivost :

Najpogostejša alergija za hrano pri odraslih je oralni alergijski sindrom (OAS). Sindrom nastopi po uživanju koščičastega sadja in je posledica navzkrižne reaktivnosti s cvetnim prahom breze. Prisoten je pri več kot 70 % alergikov, preobčutljih za cvetni prah breze.


Literatura:

  • Akdis C.A., Agache I. 2014. Global Atlas oF ALLERGY. European Academy of Allergy and Clinical Immunology: http://www.anafylaxis.nl/PDF/EAACI/GlobalAtlasAllergy.pdf  (20.1.2016)
  • Asam C., Hofer H., Wolf M., Aglas L., Wallner M. 2015. Tree pollen allergens-an update from a molecular perspective. Allergy, 70: 1201-1211.
  • Brus R. 2005. Dendrologija za gozdarje. Univerzitetni učbenik. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 408 str.
  • Brus R. 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana, Mladinska knjiga: 399 str.
  • D’Amato G., Spieksma F. TH. M., Bonini S. 1991. Allergenic pollen and pollinosis in Europe. London, Blackwell Scientific Publications.
  • Ebner C., Hirschwehr R., Bauer L., Breiteneder H., Valenta R., Ebner H., Kraft D., Scheiner O. 1995. Identification of allergens in fruits and vegetables: IgE cross-reactivities with the important birch pollen allergens Bet v 1 and Bet v 2 (birch profilin). Journal of Allergy and Clinical Immunology, 95 (5): 962-969.
  • Ipsen H., Hansen O. C. 1991. The NH2-terminal amino acid sequence of the immunochemically partial identical major allergens of alder (Alnus glutinosaAln g I, birch (Betula verrucosaBet v I, hornbeam (Carpinus betulusCar b I and oak (Quercus alba)Que a I pollens. Molecular Immunology, 28: 1279-1288.
  • Košnik M., Zidarn M., Marčun R. 2012. Zbornik sestanka: Nutritivna alergija (Strokovno srečanje Alergološke in imunološke sekcije). Ljubljana, Domus Medica.
  • Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Podobnik A., Turk B., Vreš B., Ravnik V., Frajman F., Strgulc-Krajšek S., Trčak B., Bačič T., Manfred A Fischer M.A., Eler K., Surina B. 2010. Mala flora Slovenije : ključ za določanje praprotnic in semenk. 4. izdaja. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.
  • Niederberger V., Pauli G., Grönlund H., Fröschl R., Rumpold H., Kraft D., Valenta R., Spitzauer S. 1998. Recombinant birch pollen allergens (rBet v 1 and rBet v 2) contain most of the IgE epitopes present in birch, alder, hornbeam, hazel, and oak pollen: A quantitative IgE inhibition study with sera from different populations. Journal of Allergy and Clinical Immunology, 102 (4): 579-591.
  • Pollenatlas: https://www.pollenwarndienst.at/en/allergy-infos/aerobiologics/pollen-atlas.html (11.1.2016)
  • Popescu F.D. 2015. Cross-reactivity between aeroallergens and food allergens. World Journal of Methodology, 5: 31-50.
  • Sofiev, M., Bergmann K.C. 2013.  Allergenic Pollen. A Review of the Production, Release, Distribution and Health ImpactsSpringer: 247 str.
  • Valenta R., Breiteneder H., Pettenburger K., Breitenbach M., Rumpold H., Kraft D., Scheiner O. 1991. Homology of the major birch-pollen allergen, Bet v 1, with the major pollen allergens of alder, hazel, and hornbeam at the nucleic acid level as determined by cross-hybridization. Journal of Allergy and Clinical Immunology, 87(3): 677-682.
  • Vieths S., Scheurer S., Ballmer-Weber B. 2002. Current understanding of cross-reactivity of food allergens and pollen. Annals of the New York Academy of Science, 965: 47-68.
  • WHO/IUIS Allergen Nomenclature Sub-committee: http://www.allergen.org/ (11.1.2016).

Avtorici prispevka in slik: Andreja Kofol Seliger in Anja Simčič, NLZOH