Z znanjem do boljšega zdravja

Aviarna influenza (ptičja gripa)

Pogosta vprašanja in odgovori, povezani z aviarno influenzo (ptičjo gripo)
Kaj je virus aviarne influence A(H5N8) in ali je nevaren za ljudi?

Uvrščamo ga med visokopatogene viruse ptičje gripe, ki ga od leta 2010 dalje zaznavajo med divjimi pticami in perutnino v Aziji. Leta 2015 so ga prvič potrdili tudi pri prostoživečih pticah in perutnini v Evropi. Že junija 2016 so ga potrdili pri prostoživečih pticah v Rusiji. Virus aviarne influence A(H5N8) se je z jesensko selitvijo ptic razširil po državah Evropske unije in njenih sosedah.

Povzroča pogine nekaterih prostoživečih ptic in domače perutnine. Ker pogine več kot 80 % perutnine v reji, ga uvrščamo med visoko patogene.

Ni dokaza, da bi ta virus aviarne influence A(H5N8) ogrožal zdravje ljudi. Ni zabeleženih primerov prenosa z obolele ali navidezno zdrave ptice na človeka. 

Previdnost pa ni odveč. Virusi influence so virusi, ki se nenehno in zelo intenzivno spreminjajo, prilagajajo različnim gostiteljem z izmenjavo genetskega materiala. Tako nastanejo novi sevi virusov influence, ki lahko pridobijo sposobnost, da okužijo ljudi. Prav ta njihova spremenljivost in sposobnost prilagajanja je osnova za priporočilo, da se kljub temu, da ni dokazanih okužb pri ljudeh, izognemo stiku z obolelimi ali poginulimi prostoživečimi pticami in perutnino.  

Ali se lahko okužimo ob uživanju jajc ali perutnine?

Za prehrano ljudi so primerne zdrave živali in jajca, ki izvirajo iz zdravih rej. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) bi ob sumu na aviarno influenco v reji perutnine takoj prepovedala promet in trgovanje z živalmi in njihovimi proizvodi.

Ni odveč opozorilo, da je treba perutninsko meso vselej dobro prepeči, pa ne zaradi ptičje gripe, pač zaradi možnosti, da je perutninsko meso onesnaženo s salmonelami ali kampilobaktri. Toplotno obdelano perutninsko meso in jajca ne predstavljajo tveganja.

Kakšni so ukrepi, s katerimi bomo omejili prenos s prostoživečih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) priporoča, da se omeji stik perutnine in ptic v ujetništvu s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.

Na območju OU Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo Mesto je treba perutnino in ptice v ujetništvu zadrževati v zaprtih prostorih. Vodni perutnini se zaradi zagotavljanja dobrobiti lahko omogoči dostop do vode, vendar na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami. Na območju celotne Slovenije je prepovedano krmljenje prostoživečih vodnih ptic. 

Kako se zaščitimo?

Če ob sprehodu ali delu v naravi naletimo na poginulo ptico (vodne ptice ali ujede), se je ne dotikamo, je ne pobiramo ali kako drugače z njo rokujemo. Pokličemo Veterinarsko-higiensko službo, ki deluje v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta (ali javimo na številko 112), ki poskrbi za odvoz.

Naslovi in telefonske številke UVHVVR so na spletni strani na naslednji povezavi.

Poginule vrabce in manjše ptice pevke, ki jih najdemo na svojih vrtovih, balkonih, terasah, itd. na varen način odstranimo. Kako to naredimo? Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo  skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko. Roke si skrbno umijemo z milom in toplo vodo.

Osebam, ki so ob delu neposredno izpostavljene obolelim in poginulim pticam t.j. vsem, ki sodelujejo pri odstranjevanju obolelih in poginulih ptic in perutnine, veterinarjem in veterinarskim tehnikom se svetuje uporaba predpisane osebne varovalne opreme. Podrobnejša navodila so na spletni strani Aviarna influenca – Načrt ukrepov ob pojavu aviarne influence v Republiki Sloveniji (dostopno na spletni strani UVHVVR na naslednji povezavi).

Osebam, ki so v stiku s perutnino (rejcem, zaposlenim na perutninskih farmah), se priporoča vsakoletno cepljenje proti sezonski gripi. Poudarjamo, da cepljenje zaščiti pred sezonsko gripo in ne pred ptičjo gripo (aviarno influenco). Cepljenje je pomembno zaradi teoretične možnosti sočasne okužbe s sezonskimi in živalskimi virusi influence in nastankom novega virusa.

Kaj storiti v primeru, da smo bili v tesnem stiku s ptico, ki je bila morda okužena z virusom aviarne influence A(H5N8)?

Tesen stik s potencialno okuženo prostoživečo ptico pomeni, da smo se brez zaščite (t.j. brez rokavic) dotikali obolele ali poginule prostoživeče ptice ali njenih izločkov.

Kljub tesnemu stiku ni verjetno, da smo povzročili škodo svojemu zdravju, saj okužba z virusom aviarne influence A(H5N8) pri ljudeh še ni bila dokazana.

Upoštevati moramo še dva vidika. Prvi vidik je, da je bila poginula ptica morda okužena z drugim virusom influence, ki se lahko prenese na ljudi npr. s HPAI A(H5N1) – tega virusa v Evropi trenutno ni dokazanega in tudi takšna okužba ni prav verjetna, pa vendar je previdnost na mestu. Po tesnem stiku brez zaščite še teden dni opazujemo svoje zdravstveno stanje. Posvetujemo se z izbranim zdravnikom ob pojavu slabega počutja, vročine, ki jo spremljajo prehladni znaki ali kašelj. Virusi aviarne influence se s pticami selivkami prenašajo v jesensko-zimskem času. Istočasno poteka najbolj intenzivna sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal pri ljudeh. Zato je precej bolj verjetno, da kljub tesnem stiku z obolelo/poginulo prostoživečo ptico prebolevamo navaden prehlad, virozo ali pa celo sezonsko gripo in kot pa, da so naše težave posledica ptičje gripe.

Drug vidik pa je, da smo ljudje lahko »pasivni« prenašalci virusa aviarne influence A(H5N8). Kaj to pomeni? Ob tesnem stiku z okuženo prostoživečo ptico ta virus zanesemo na naša oblačila, čevlje, škornje (npr. pohodimo izločke obolele ptice). Preko onesnaženih oblačil in predvsem obuval lahko virus prenesemo v perutninsko rejo. Zato ponovno poudarjamo, da se stikom z obolelimi in poginulimi prostoživečimi pticami raje izognemo, kar je posebej pomembno za rejce perutnine.