Z znanjem do boljšega zdravja

Aviarna influenza (ptičja gripa)

Virus aviarne influence A(H5N8) ne predstavlja resne nevarnosti za ljudi, saj je bila doslej okužba dokazana pri sedmih osebah ob izbruhu na perutninski farmi v Ruski federaciji. Nihče od okuženih ni zbolel, kakor tudi ni zbolel nihče od tistih, ki so bili z okuženimi posamezniki v stiku. Kljub temu pa je potrebna previdnost, predvsem pri morebitnem stiku z okuženimi prostoživečimi pticami.
Kaj je virus aviarne influence A(H5N8) in ali je nevaren za ljudi?

Uvrščamo ga med visoko patogene viruse ptičje gripe, ki ga od leta 2010 dalje zaznavajo med divjimi pticami in perutnino. Povzroča pogine nekaterih prostoživečih ptic in domače perutnine. Ob okužbi pogine več kot 80 % perutnine v reji, zato ga imenujemo visoko patogenega.

Ta virus aviarne influence A(H5N8) zaenkrat ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi. Zabeleženih je samo sedem prenosov z obolele perutnine na človeka. 

Previdnost pa ni odveč. Virusi influence so virusi, ki se nenehno in zelo intenzivno spreminjajo, prilagajajo različnim gostiteljem z izmenjavo genetskega materiala. Tako nastanejo novi sevi virusov influence, ki lahko pridobijo sposobnost, da okužijo ljudi. Prav ta njihova spremenljivost in sposobnost prilagajanja je osnova za priporočilo, da se kljub temu, da ni dokazanih okužb pri ljudeh, izognemo stiku z obolelimi ali poginulimi prostoživečimi pticami in perutnino. 

Ali se lahko okužimo ob uživanju jajc ali perutnine?

Za prehrano ljudi so primerne zdrave živali in jajca zdravih rej. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) bi ob sumu, da se je ta virus pojavil v reji oz. pri farmski perutnini takoj prepovedala prodajo sumljive perutnine in jajc.

Ni pa odveč opozorilo, da je potrebno perutninsko meso vselej dobro prepeči, pa ne zaradi ptičje gripe, pač zaradi možnosti, da je perutninsko meso onesnaženo s salmonelami ali kampilobaktri.

Kakšni so ukrepi, s katerimi bomo omejili prenos na perutnino in ptice v ujetništvu?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) priporoča, da se omeji stik perutnine in ptic v ujetništvu s prostoživečimi pticami, predvsem na območjih, kjer se ta virus pojavi.

Kako se zaščitimo?

Če ob sprehodu ali delu v naravi naletimo na poginulo ptico (predvsem na vodne ptice ali ujede), se je ne dotikamo, je ne pobiramo ali kako drugače z njo rokujemo. Pokličemo pristojne na  območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (ali na številko 112), ki bodo poginulo ptico odstranili na varen način. Pomembno  je, da jih obvestimo kadar opazimo  večji pogin prostoživečih ptic.

Naslovi in telefonske številke UVHVVR so na naslednji povezavi.

Poginule vrabce in druge manjše ptice pevke, ki jih najdemo na svojih vrtovih, balkonih, terasah, itd. na varen način odstranimo. Kako to naredimo? Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo  skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko. Roke si skrbno umijemo z milom in toplo vodo.

Osebam, ki so ob delu neposredno izpostavljene obolelim in poginulim pticam t.j. vsem, ki sodelujejo pri odstranjevanju obolelih in poginulih ptic in perutnine, veterinarjem in veterinarskim tehnikom se svetuje uporaba predpisane osebne varovalne opreme. Podrobnejša navodila so na spletni strani UVHVVR. Osebam, ki so v stiku s perutnino (rejcem, zaposlenim na perutninskih farmah), se priporoča vsakoletno cepljenje proti sezonski gripi.

Kaj storiti v primeru, da smo bili v tesnem stiku s ptico, ki je bila morda okužena z virusom aviarne influence A(H5N8)?

Tesen stik s potencialno okuženo prostoživečo ptico pomeni, da smo se brez zaščite (t.j. brez rokavic) dotikali obolele ali poginule prostoživeče ptice ali njenih izločkov. Kljub tesnemu stiku ni verjetno, da smo povzročili škodo svojemu zdravju, saj je bila okužba z virusom aviarne influence A(H5N8) pri ljudeh dokazana samo ob enem izbruhu.

Upoštevati moramo še dva vidika. Prvi vidik je, da je bila poginula ptica morda okužena z drugim virusom influence, ki pa se lahko prenese na ljudi npr. s HPAI A(H5N1) – tega virusa v Evropi trenutno ni dokazanega in tudi takšna okužba ni prav verjetna, pa vendar je previdnost na mestu. Po tesnem stiku brez zaščite še deset dni opazujemo svoje zdravstveno stanje. Posvetujemo se z izbranim zdravnikom ob pojavu vnetja očesnih veznic, slabega počutja, vročine, ki jo spremljajo prehladni znaki ali kašelj. Virusi aviarne influence se s pticami selivkami prenašajo v jesensko-zimskem času. Istočasno poteka najbolj intenzivna sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal pri ljudeh. Zato je precej bolj verjetno, da kljub tesnem stiku z obolelo/poginulo prostoživečo ptico prebolevamo navaden prehlad, virozo ali pa celo sezonsko gripo in ne, da so naše težave posledica ptičje gripe.

Drug vidik pa je, da smo ljudje lahko »pasivni« prenašalci virusa aviarne influence A(H5N8). Kaj to pomeni? Ob tesnem stiku z okuženo prostoživečo ptico ta virus zanesemo na naša oblačila, čevlje, škornje (npr. pohodimo izločke obolele ptice). Preko onesnaženih oblačil in predvsem obuval lahko virus prenesemo v perutninsko rejo. Zato ponovno poudarjamo, da se stikom z obolelimi in poginulimi prostoživečimi pticami raje izognemo, kar je posebej pomembno za rejce perutnine.