Alkohol

Alkohol kot pomemben javno zdravstveni problem

24. 09. 2014
Slovenija se z registrirano porabo 11 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 in več let (podatek se nanaša na leto 2007), uvršča med države z visoko porabo alkohola.

Znano je, da je stopnja z alkoholom povezanih težav, ki jih imajo prebivalci določene države, v tesni povezavi s količino porabljenega alkohola. Ocene strokovnjakov kažejo, da je z rabo alkohola povezanih približno 9 odstotkov vseh bolezni, 3 do 10 odstotkov vseh smrti med prebivalci ter 15 odstotkov izgubljenih let potencialnega življenja pred dopolnjenim 65. letom starosti. Alkohol se za tobakom, nezdravo prehrano in telesno neaktivnostjo uvršča med dejavnike, ki največ prispevajo k umrljivosti. Stroški zdravljenja, manjša produktivnost zaradi večje obolevnosti, stroški, povezani s poškodbo lastnine, izguba dohodka zaradi prezgodnjih smrti so znatno ekonomsko breme za posameznike, družine in družbo. To breme po ocenah strokovnjakov dosega od 2 do 5 odstotkov bruto domačega proizvoda.

 

Razširjenost pitja alkohola na Gorenjskem
Po podatkih raziskave ESPAD Gorenjska 2007 ima z alkoholom izkušnjo že večina mladih. Le 6% 15-16 letnih dijakov gorenjskih srednjih šol še nikoli v življenju ni popilo kozarca alkoholne pijače (7% deklet in 5,5% fantov). Enak odstotetk se pojavlja tudi drugod po Sloveniji, povprečje za države, vključene v raziskavo ESPAD 2007, pa je bilo 11%. Opitost, pri kateri so se opotekali ali se jim je zapletal jezik ali so bruhali ali se niso mogli spomniti, kaj se je z njimi dogajalo, je vsaj enkrat v življenju doživelo 55% anketiranih 15-16 letnih dijakov (56% fantov in 54% deklet), enako kot v povprečju v Sloveniji, vendar več kot v povprečju v ESPAD državah. O takšni stopnji opitosti je v zadnjem mesecu pred raziskavo poročalo 19% gorenjskih 15-16 letnih dijakov (20% fantov in 18% deklet), en odstotek manj kot v povprečju v Sloveniji in za en odstotek več kot v povprečju v ESPAD državah. Med mladostniki je razširjeno tudi popivanje (»pitje rund«), saj ima v zadnjem mesecu pred anketo izkušnjo s takim početjem več kot polovica (51%) 15-16-letnih dijakov Gorenjske (55% fantov in 47% deklet), enako kot v Sloveniji, toda več kot v povprečju v ESPAD državah. V primerjavi z letom 1999 se je delež takih dijakov povečal kar za 13,4%, kar opozarja na rastoč problem popivanja med mladimi.

Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2008, ki je vključevala prebivalce stare od 25 do 74 let, na Gorenjskem v zadnjem letu alkoholnih pijač ni pilo 22 % odraslih prebivalcev, ki so sodelovali v raziskavi (16% moških in 27% žensk), kar je za en odstotek več od povprečja v Sloveniji. Po deležu čezmernih pivcev (moški, ki v povprečju popijejo več kot dve merici alkoholnih pijač na dan in ženske, ki v povprečju popijejo več kot eno merico alkoholnih pijač na da dan), ki je znašal 6%, je bila Gorenjska pod slovenskim povprečjem. Delež čezmernih pivcev je bil značilno višji med moškimi (12%) v primerjavi z ženskami (1%). O popivanju (zaporednem pitju 6-tih ali več pijač ob posamezni pivski priložnosti pri moških in 4-ih ali več pijač pri ženskah) v zadnjem letu, je poročalo 43% moških in 25% žensk, starih med 25 in 74 let, kar je manj od povprečja v Sloveniji.
 

Posledice škodljive rabe alkohola
Kot kažejo podatki raziskave ESPAD Gorenjska 2007, so nekateri mladostniki že izkusili probleme, povezane z alkoholom, kot so osebni in odnosni problemi, problemi na področju spolnosti (nezaščiteni, neželeni spolni odnosi) in delikventna dejanja. O naštetih problemih sta na Gorenjskem v povprečju poročala po 2% 15-16-letnih dijakov, izjema so delikventna dejanja, o katerih je poročal en odstotek mladih te starosti, več fantov kot deklet.

Bolezni, poškodbe in zastrupitve, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, so v obdobju 10-tih let (2000-2009) na Gorenjskem zahtevale 512 življenj. Od teh je bilo kar 61% smrti med osebami, mlajšimi od 65 let, in jih zato štejemo med prezgodnje smrti. Samo v letu 2009 je zaradi vzrokov, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, na Gorenjskem umrlo 68 oseb (ali 35 na 100.000 prebivalcev, starih 15 in več let), poleg tega pa je bilo med prebivalci Gorenjske še 375 bolnišničnih zdravljenj (ali 214 bolnišničnih zdravljenj na 100.000 prebivalcev, starih 15 in več let). Te številke so le vrh ledene gore. Alkohol namreč prispeva k nastanku in razvoju še mnogih drugih bolezni in nezgod. Zato je breme, ki ga pušča na zdravju prebivalcev Gorenjske, večje kot ga kažejo prikazane številke.
 

Dodatne informacije: mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr.med., spec.soc.med.; marjetka.kersmanc@nijz.si; tel. (04) 20 17 192