Nenalezljive bolezni in stanja

7. april 2020 - Svetovni dan zdravja - Svetovni dan zdravja letos posvečen medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam

07. 04. 2020
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v počastitev 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Letošnja tema Svetovnega dneva zdravja je zato namenjena podpori medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Skrb za zdravje nas večina najprej poveže z različnimi profili zdravnikov, vendar zelo velik delež te skrbi nosijo njihovi nepogrešljivimi sodelavci: medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice.

Po podatkih SZO medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice predstavljajo dobro polovico celotnega zdravstvenega osebja po vsem svetu. Že od nekdaj so za šibke člane v družini oz. skupnosti pretežno skrbele ženske. Zato se je tudi sam poklic medicinske sestre razvijal iz prakse žensk, ki so sprva povsem intuitivno iskale rešitve za različne zdravstvene težave svojih bližnjih. Organizirano učenje nege obolelih se je na stari celini pričelo nekje po letu 500, ko so za šibke skrbeli moški menihi in nune. Eden prvih bolj znanih redov, ki se je posebej posvečal prav zdravstveni negi, je bil red sester Sv. Avguština v Parizu okoli leta 650. Najbolj zaslužna za začetek moderne zdravstvene nege pa je Angležinja Florence Nightingale, humanistka in medicinska sestra v času Krimske vojne sredi 19. stoletja.

Zdravstvena nega na Slovenskem

Za »slovensko Florence« velja Angela Boškin, prva šolana medicinska sestra v Sloveniji. Izobraževanje je zaključila na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju leta 1918. Leta 1919 je bila z dekretom imenovana kot prva »skrbstvena sestra« pri nas. Zaslužna je za ustanovitev prve posvetovalnice za matere in dojenčke v takratni novi državi. Posvetovalnica je delovala na Jesenicah, kjer je Boškinova svojo kariero tudi začela, model posvetovalnice pa se je kmalu razširil po vsej državi. V Sloveniji imamo danes že preko 21.000 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. Vendar potrebe po njih še vedno naraščajo, še posebej po visoko izobraženih specialistih zdravstvene in babiške nege. Po številu medicinskih sester (brez zdravstvenih tehnikov in babic) na 100.000 prebivalcev je Slovenija šele na štirinajstem mestu od sedemnajstih primerjanih držav v EU (vir: Eurostat).

Ni zdravja brez medicinskih sester

Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice so eden izmed nosilnih stebrov skrbi za zdravje vseh starostnih skupin prebivalstva, tako na področju preventive kot kurative. Skozi zgodovino so ključno prispevale k marsikateremu mejniku na področju zdravja, med drugim k izkoreninjenju bolezni črnih koz in k občutnemu zmanjšanju stopnje smrtnosti mater in novorojenčkov pri porodih. Največkrat so prve, v številnih državah po svetu pa tudi edine, ki poskrbijo za obolele ljudi, saj zdravstvena služba ni povsod tako dobro organizirana kot pri nas.

Kljub njihovi nepogrešljivosti v zdravstvu so pogosto spregledane in podcenjene. Zaradi vseh potreb, zlasti pa v kriznih razmerah, kakršne predstavlja aktualna pandemija COVID-19, so tudi preobremenjene.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer upravljamo državne preventivne programe (Program ZDAJ, Program Skupaj za zdravje, Program Svit, Program MIRA – Nacionalni program duševnega zdravja), se zavedamo ključne vloge medicinskih sester pri vodenju multidisciplinarnih timov v zdravstveni vzgoji in pri izvajanju intervencij za zdrav življenjski slog. Veseli nas, da smo z uvedbo referenčnih ambulant  v Sloveniji sledili sodobnim načelom dviga kompetenc, prenosa nalog in opolnomočenja sodelavcev v timu družinske medicine. Zbrali smo nekaj izjav sodelavk in sodelavcev, ki (med drugim) sodelujejo pri vzgoji za zdravje za otroke in mladostnike, v Programu Svit, v patronažni službi, centru za duševno zdravje odraslih, ambulanti družinske medicine, reševalni službi in zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC). Ob Svetovnem dnevu zdravja nas je zanimalo, kako doživljajo svojo vlogo in poklic, kako vidijo svoj prispevek na področju, kjer delujejo, ter kakšen je njihov pogled na aktualne krizne razmere.

Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice, ne glede na to, ali delujejo v kurativi ali preventivi, so te dni solidarno in nesebično v »prvih bojnih linijah« proti širjenju in v pomoč obolelim zaradi novega koronavirusa, za kar si zaslužijo vse priznanje.


ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER

Eva Poglajen, diplomirana medicinska sestra, vodja ZVC v ZD Zagorje

"Kot diplomirana medicinska sestra se zavedam, da sem pomemben člen širšega zdravstvenega tima, katerega prvotni namen je z medsebojnim sodelovanjem pomagati sočloveku. Najboljša pomoč je preprečevanje – tu nastopi moja poklicna pot, torej preventivna dejavnost, katere naloga je preprečevanje bolezni in ohranjanje zdravja oz. ozaveščanje ljudi o le-tem.

Preko zdravstvenovzgojnih delavnic in ostalih aktivnosti želimo ljudem pomagati, jih spodbujati in motivirati, da z zdravim načinom življenja poskrbijo zase oz. za svoje zdravje. Trenutne razmere še kako dokazujejo pomembnost preventivne dejavnosti. Z osnovnimi preventivnimi aktivnostmi kot so npr. pravilno umivanje rok, ustrezna higiena kašlja itd. lahko vsak posameznik pomembno pripomore k ohranjanju zdravja vseh nas oz. omogočanju kolektivne zaščite. Z upoštevanjem zgoraj zapisanega in ostalih ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omejitve širjenja virusa COVID-19, vem, da nam bo uspelo to tudi doseči!" 

(Foto: osebni arhiv)


PATRONAŽNA SLUŽBA

Danica Štimac, diplomirana medicinska sestra (DMS) v patronažnem varstvu (vodja patronažnega varstva) v Zdravstvenem domu (ZD) Kočevje

"Že 24 let delam v patronažnem varstvu. Do leta 2008 sem, ko sem diplomirala, za polovični delovni čas opravljala tudi naloge sestre v ambulanti. Od začetka moje poklicne poti rada delam z ljudmi, rada opravljam svoje delo, ki ga dojemam kot poslanstvo. Moje delo primarno poteka na območju občine Osilnica, kjer z občani odlično sodelujemo. Na splošno opažam, da pacienti cenijo delo diplomiranih medicinskih sester, prav tako kolegi, s katerimi nikdar nisem imela nobenih težav. Ne glede na njihov poklic dobro sodelujem z zdravniki, drugimi sestrami in ostalimi sodelavci. To pripisujem tudi svojemu strokovnemu, odgovornemu in korektnemu odnosu do dela in sodelavcev.

Od leta 2018 sem vključena tudi v projekt SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki pod vodstvom NIJZ poteka tudi v ZD Kočevje. Delo na projektu SOPA se mi zdi pomembno in ga rada opravljam. Tudi sicer poklicno in zasebno rada opozarjam na tvegano vedenje, kar se tiče rabe alkohola in tudi tobaka. To mi je nekako v naravi. Tudi zato imam dober občutek in te vsebine suvereno naslavljam. Glavni namen in cilj pa je, da bodo ljudje ostali zdravi, da bodo bolje živeli. Pogosto se potrdi, da večkrat ko z nekom spregovoriš o tovrstnih stvareh, večja je verjetnost, da se ga bo to ''prijelo'' in da bo dejansko spremenil in izboljšal življenjski slog.

Trenutna situacija (zaradi epidemije virusa COVID-19, op. ur.) glede našega dela je zelo intenzivna. Storitve patronažnega varstva so zmanjšane na minimum. DMS v patronažnem varstvu smo razporejene na druga delovna mesta. Veliko je dela v triaži, nadur, kar nas samo še dodatno bremeni. Upamo, da se bo situacija kmalu umirila in da bomo lahko naprej opravljali naše primarno delo."

(Foto: osebni arhiv)


REFERENČNA AMBULANTA

Taja Jelušič, DMS, Ambulanta družinske medicine, Ljubljana

"Menim, da je vloga medicinske sestre v ambulanti družinske medicine izredno pomembna, nepogrešljiva v sistemu zdravstvenega varstva. Delo DMS v ambulanti družinske medicine sestavljata kurativa in preventiva. Slednja vključuje procese promocije zdravja, vzgojo pacientov, ozavešča o zdravem načinu življenja in svetuje pri spremembi življenjskega sloga. DMS v okviru svojih kompetenc  sodeluje s pacienti in zdravnikom. Spremlja zdravje pacientov z urejeno kronično boleznijo in jim svetuje. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na njihove svojce. Delo mora biti vedno opravljeno strokovno in v prid pacientov. Zato je pomembno, da se vsi povabljeni odzovejo in udeležujejo preventivnih obiskov v ambulantah družinske medicine.

Medicinske sestre se vsakodnevno srečujemo z našimi pacienti, zdravniki in ostalimi zdravstvenimi delavci ter prebivalci naše skupnosti. Kot ostali zaposleni v zdravstvu imamo tako pomembno nalogo, da smo s svojim življenjskim slogom zgled ostalim prebivalcem. Za odločitev za poklic medicinske sestre mora imeti oseba poleg znanja tudi močan karakter in empatijo do sočloveka."

(Foto: osebni arhiv)


Sonja Eržen, DMS, Ambulanta družinske medicine, Ljubljana

"V zdravstvenem timu prva vzpostavim stik s pacientom. Pacienta obravnavam celostno, poskušam čim bolje spoznati njegovo osebnost, način življena, kakor tudi njegov položaj v družini in širši skupnosti. Mnogo aktivnosti opravim na področju preventive in ohranjanja zdravja, da bi pacienti bolje razumeli povezave med načinom življenja in zdravjem. Z izkušnjami sem spoznala, da si je za pacienta potrebno vzeti dovolj časa in mu prisluhniti, saj ga le s tem lahko obravnavamo dovolj kakovostno.

V okviru Referenčne ambulante družinske medicine je ena pomembnejših nalog DMS prepoznavanje visoko ogroženih pacientov ter dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Pacienti se ob srečanju z novo nastalo diagnozo različno odzovejo. Prisoten je strah, v glavi se jim poraja veliko vprašanj, zato se mi zdi zelo pomembno, da obiščejo DMS in se z njo pogovorijo o svojih problemih, saj bodo tako lahko s svojo boleznijo živeli kar se da kakovostno življenje. S pacientom se pogovorim o njegovih zdravstvenih problemih in njegovem novem načinu življenja, glede prehrane, gibanja, uvajanju (nove) terapije. Skupaj s pacientom narediva načrt. Pacienta spodbujam k aktivnemu in samoiniciativnemu pristopu zdravljenja kronične nenalezljive bolezni. Ljudem svetujem, da se obrnejo na svojo referenčno sestro, saj s tem lahko preprečijo številne dejavnike tveganja za bolezni kot so: sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, kronična obstruktivna bolezen …"

(Foto: osebni arhiv)


VZGOJA ZA ZDRAVJE

Neja Perič, DMS, izvajalka zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje otrok in mladostnikov,  ZD Litija

"Vlogo vseh medicinskih sester v tem poklicu doživljam kot zelo pomembno v zdravstvenem sistemu, saj je temeljno poslanstvo medicinskih sester krepitev zdravja in preprečevanje bolezni. Medicinska sestra je pri svojem delu samostojna, strokovna, empatična, sočutna, prijazna in samozavestna. Je nosilka zdravstvene nege in oskrbe in je strokovnjakinja na svojem področju. Skrbi za posameznike, njegovo družino in tudi širšo skupnost v vseh starostnih obdobjih, zato mora biti znanje medicinske sestre zelo široko. Zdravstvena vzgoja je vsakodnevno delo medicinskih sester in je zato nepogrešljiv del zdravstvene nege.

Svojo vlogo v poklicu medicinske sestre v zdravstveni vzgoji vidim kot pomembno za ohranjanje in izboljšanje zdravja ljudi. Z informiranjem, učenjem in spodbudo posameznikov in skupnosti se zavzemam, da bi ljudje skrbeli za svoje zdravje, ga izboljšali in spremenili škodljiv življenjski slog. Vlogo medicinske sestre v zdravstveni in zobozdravstveni vzgoji otrok in mladostnikov vidim kot zelo pomembno v promociji zdravja, saj si z metodami aktivnega učenja, informiranja, svetovanja in praktičnim prikazom prizadevam, da bi otroci in mladostniki zdravje sprejeli za svojo največjo vrednoto. Zdravstvena in zobozdravstvena vzgoja v vrtcih in šolah je vzgojni in izobraževalni proces. Za delo je potrebna dobra priprava, uporaba različnih metod dela, ki je prilagojena različnim starostnim skupinam otrok in mladostnikov. Za to sta potrebna znanje in usposobljenost, stalno izobraževanje ter predvsem veselje do dela z otroki in mladostniki."

(Foto: osebni arhiv)


CENTER ZA DUŠEVNO ZDRAVJE ODRASLIH (CDZO) NACONALNEGA PROGRAMA ZA ZDRAVJE MIRA

Zdravko Klanšek, zdravstveni tehnik v CDZO Zasavske regije

"Še vedno se spomnim vprašanja mentorice iz srednje šole, ki me je vprašala, zakaj sem se vpisal ravno na srednjo zdravstveno šolo. Brez razmišljanja sem takoj odgovoril: ''Zato, da bi lahko pomagal ljudem''. Po 18 letih delovnih izkušenj moj odgovor ostaja enak. Le da so se izostrili moji pogledi na svet in katerim skupinam ljudi si najbolj želim pomagati. Človeško telo je sestavljeno iz psihe in telesa, vendar mi je bila psiha že od nekdaj dosti bližje, svoje pa so prispevale tudi življenjske izkušnje. Prav slednje so bile razlog, da sem svoj prvi delovni dan v psihiatrični ambulanti (sedaj tudi CDZ), pričel precej zagnano in suvereno. Namreč ravno izkušnje, ki jih piše življenje, odtehtajo na tone literature. Prvi cilj, ki sem si ga zadal, je bil ta, da pomagam preprečiti vsaj en samomor. Verjamem v to, da sem ta cilj dosegel že lep čas nazaj. A se ne želim ustaviti, postavljam si nove cilje. Že na samem začetku svojega dela sem se vprašal, kaj bodo ljudje v stiski pričakovali od mene. Delo samo je potrdilo, da od mene ne pričakujejo, da rešim vse njihove težave. Pomembno je, da do ljudi pristopim in jim dam občutek varnosti, da o svojih težavah lahko spregovorijo, da jim dam občutek ''tople kopeli'', sprejetosti."

(Foto: osebni arhiv)


ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER

Divna Klanfar, socialna pedagoginja in višja MS, Vodja ZVC v Zdravstvenem domu Cerknica, trenutno aktivna v triaži in na telefonu za psihološko podporo

»Kot višja medicinska sesta sem se najprej zaposlila v zdravilišču Rogaška Slatina, nato me je pot zanesla v UKC v aseptično sobo, kjer sem v polnosti doživela ta poklic. Delo je bilo zelo zahtevno in usmerjeno izključno v kurativo. V treh letih sem se naučila izvajati različne posege, pripravljati infuzije cistostatikov, transfuzije, asistirati zdravniku v operacijski sobi pri transplantaciji kostnega mozga ... Doživela sem tudi celo paleto močnih čustvenih stanj od veselja, radosti do stisk, bolečin in umiranja pacientov, kar je bil zelo pogost pojav na hematološkem oddelku. Po treh letih dela v Kliničnem centru sem se zaposlila v ZD Cerknica v patronažni službi, tukaj sem se prvič srečala s primarno preventivo. Ob delu sem na Pedagoški fakulteti končala študij socialne pedagogike in začela izvajati zdravstveno in zobozdravstveno vzgojo za šolske otroke ter prevzela koordinacijo Šole za starše. Kmalu se je tem programom pridružil preventivni program za odrasle.

Prehod iz čiste kurative v popolno preventivo mi je večkrat zamajal tla pod nogami, ker nisem oziroma sem redko dobila povratno informacijo, da je moje delo obrodilo sadove. Ko sem prevzela preventivne programe nisem imela ne znanja, ker me tekom mojega izobraževanja ni nihče o tem podučil, ne gradiva, ne izkušenj, kakor tudi nobenih veščin poučevanja in javnega nastopanja. Vse to sem si morala zgraditi in oblikovati sama. Iskala sem znanje in veščine v številnih knjigah, na seminarjih in tečajih. Korenito sem spremenila svoj način življenja in pogled na sebe in svet, ter tako vplivala na ljudi okoli sebe.

Zadnja leta so se na tem področju zgodili koreniti premiki in spremembe. Pod okriljem NIJZ dobivamo podporo in spodbudo v obliki različnih gradiv, predavanj ter srečanj. Preventivni programi pridobivajo vedno znova in znova nove oblike pomoči posamezniku tako na lokalnem nivoju kakor tudi nacionalnem v obliki različnih presejalnih testiranj, kot so Dora, Zora in Svit. Vse to izvajamo z namenom, da bi vsak posameznik s svojim zdravim načinom življenja doprinesel, da živimo skupaj v zdravi družbi. Po 24 letih dela na področju primarne preventive sem ponosna, da sem del teh aktivnosti, ki jih skrbno pripravljam in s srcem izvajam.«

(Foto: osebni arhiv)


REŠEVALNA SLUŽBA

Martin Kernc, zdravstveni reševalec, voznik v nujnem reševalnem vozilu, spremljevalec v NRV in reševalec, motorist pri Reševalni postaji UKC Ljubljana

»Svojo vlogo vidim predvsem kot člen v verigi preživetja, kjer lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispevam k izboljšanju stanja bolnih in poškodovanih. Menim, da je to najboljše delo na svetu, ki bi ga zagotovo še enkrat izbral. V sedanjih razmerah skrbimo predvsem za lastno varnost in varnost naših pacientov, ker lahko samo zdravi zdravstveni delavci še naprej kvalitetno opravljajmo svoje delo. Vsi, tako zdravstveni delavci kot ostali prebivalci, se moramo truditi in spoštovati ukrepe, ki nam bodo omogočili čem prejšnjo vrnitev v "normalno'' življenje.«

(Foto: osebni arhiv)


ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER

Anja Šeško, diplomirana medicinska sestra, promocija zdravja v ZVC v ZD Krško

"Vseskozi, ne samo z izbiro poklica, nenehno rastemo tako poklicno kot osebnostno, saj nam tok življenja velikokrat nastavi različne izzive, s katerimi se moramo soočiti.  Delo v promociji zdravja ima zame velik pomen, saj zaposleni nosimo veliko odgovornosti.  Pri svojem delu skozi sodobne programe za varovanje zdravja opolnomočimo občane, da vplivajo na izboljšanje svojega zdravja, tako fizičnega kot duševnega. To je proces, ki zahteva s strani zaposlenega strokovnost in seveda tudi veliko mero človečnosti, od udeleženca pa veliko volje in želje po spremembi. Zgodbe ljudi me navdihujejo in v meni vzbujajo različne občutke, zaradi katerih se trudim še bolj ozaveščati občane o destigmatizaciji različnih bolezni, pomenu prisluhniti svojim notranjim občutkom, svojega notranjega jaza.

Trenutno delam na vhodu Zdravstvenega doma, kjer mora vsak skozi triažni postopek. Opažam, da so ljudje iz tedna v teden bolj ozaveščeni in upoštevajo navodila, ki trenutno veljajo. Poleg primarne obravnave pacientov, namenjamo čas tudi za to, da občane na vhodu izobrazimo o pravilni rabi zaščitne opreme, saj je največkrat laična javnost, razumljivo, nevešča. V teh časih, ki so za vse nas novi, ne pozabimo nase in ne pozabimo poklicati svojih dedkov, babic, starejših, osamljenih, če jih že obiskati ne moremo. Ne pozabimo ostati človek človeku." 

(Foto: osebni arhiv)