Z znanjem do boljšega zdravja

7. april 2016: Svetovni dan zdravja - Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj

06. 04. 2016
7. aprila obeležujemo že 66. Svetovni dan zdravja, ki so ga leta 1950 določili v spomin na ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije. Ta dan je še posebej izpostavljena tema s področja zdravja, s katero se ne ukvarja le ena država, ampak je problem globalen. Letošnji Svetovni dan je posvečen obvladovanju sladkorne bolezni, ki s sloganom »Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj« pozornost usmerja na različne vidike sladkorne bolezni.

 »Sladkorna bolezen ali Diabetes Mellitus je kronično stanje, ko celice trebušne slinavke ne proizvedejo dovolj inzulina oziroma telo proizvedenega inzulina ne uspe učinkovito porabiti. Zaradi tega iz hrane pridobljena glukoza ne more učinkovito prehajati v celice, te pa brez nje ne morejo normalno delovati. „Sladkorna“ je tudi  presnova bolezen, zato je motena tudi presnova beljakovin, maščob.  Kronična motnja v presnovi povzroča trajne okvare srca  in ožilja  ki so temelj obolevnosti in umrljivosti sladkornih bolnikov«, nam je v uvodu povedal Kristanc Marjan, dr. med., spec. int. med., ki vodi diabetološko ambulanto v zdravstvenem domu Kranj.

Po oceni Svetovne organizacije je imelo leta 2008 kar 347 milijonov ljudi na svetu sladkorno bolezen in do leta 2030 bo sladkorna bolezen 7. glavni vzrok umrljivosti na svetu. Vse pogosteje se pojavlja tudi v Sloveniji – od leta 2010 do 2014 se je za 12,5% povečalo število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila. Hitreje narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je v večini primerov povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu.  Vendar pa se trend naraščanja sladkorne bolezni tipa 2 vse bolj kaže tudi pri otrocih in mladostnikih v povezavi z povečanjem telesne teže in pomanjkanjem gibanja.  Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostosti, zahtevne in kompleksne obravnave predstavlja velik javno-zdravstveni izziv in zahteva usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in socialnega okolja.

Kakšno pa je stanje na Gorenjskem?

Kot nam je povedala prim. Alenka Hafner, dr. med., predstojnica NIJZ OE Kranj kronične nenalezljive bolezni, predvsem srčno-žilne bolezni, rak, kronične bolezni dihal in sladkorna bolezen, tudi na Gorenjskem predstavljajo največje izzive za zdravje in razvoj sodobne družbe. Za vse te bolezni poznamo glavne dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo in tako preprečimo nastanek bolezni ali pa odložimo začetek bolezni v kasnejše življenjsko obdobje.

Ob tem je dodala: »Različni rutinski podatki in raziskave, med njimi tudi  raziskava »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« kažejo, da sta tako življenjski slog kot tudi zdravje odraslih Gorenjcev boljša kot v Sloveniji, saj je med gorenjskimi prebivalci manj oseb, ki se neustrezno prehranjujejo (Gorenjska 22,3% , Slovenija 24,6%), manj debelih oseb (Gorenjska 16,0% , Slovenija 18,3%) in tudi manj oseb, ki niso zadosti telesno dejavne (Gorenjska 37,2%, Slovenija 44,5%). Zdravniki so gorenjskim anketirancem kronične bolezni in stanja, z izjemo KOPB in bolezni ščitnice, odkrili v nižjem odstotku, tako je bil nižji tudi delež oseb, ki jim je bila odkrita sladkorna bolezen (Gorenjska 5,6%, Slovenija 6,6%). V primerjavi s Slovenijo (4,8%) so gorenjski anketiranci (4,0%) redkeje poročali o jemanju zdravil za sladkorno bolezen, Gorenjska pa je bila regija z najnižjim deležem anketirancev, ki so jemali omenjena zdravila. Pomembno je, da ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, posvečenem sladkorni bolezni poudarimo, da igra pri razvoju sladkorne bolezni pomembno vlogo več dejavnikov, med katerimi je tudi nekaj takih, na katere ne moramo vplivati (genetika, starost,…), je pa  nedvomno pomemben življenjski slog.«

Z aktivnim in zdravim življenjskim slogom (z vzdrževanjem normalne telesne teže, redno telesno dejavnostjo in zdravo prehrano) lahko preprečimo pojav sladkorne bolezni tipa 2 oziroma jo lahko odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje. Vsi vemo, da se je težko spreminjati, spremeniti nekaj, kar počnemo vsak dan, zato smo povprašali Eriko Povšnar, vodjo Zdravstveno vzgojnega centra v Zdravstvenem domu Kranj, kako nam je lahko zdravstveni sistem v pomoč pri tem.

»Znanje in podporo pri spreminjanju življenjskega sloga lahko posameznik poišče tudi v okviru »programa svetovanje za zdravje« oz. tako imenovane nemedikamentozne obravnave (CINDI delavnice), ki je namenjena odraslim osebam, zbolelim ali ogroženim za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi je še posebno izpostavljena sladkorna bolezen. Programi se izvajajo v mreži zdravstveno vzgojnih centrov, v večini zdravstvenih domov po Sloveniji. Na Gorenjskem jih imamo v ZD Kranj, Tržič, Škofja Loka, Bled, Bohinj, Jesenice in Radovljica. V fazi nadgradnje zdravstveno vzgojnih centrov v »Centre za krepitev zdravja« bo več pozornosti, v obliki dveh skupinskih delavnic, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre, namenjeno ogroženim in/ali zbolelim osebam za sladkorno boleznijo. Namen programa je usmerjen v promocijo, krepitev zdravja ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga in opuščanju za pojav, razvoj in obvladovanje sladkorne bolezni tveganih načinov vedenja«.

Tudi za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 je genetska osnova pomembna, vendar še ne povsem pojasnjena. Za čim bolj zdravo življenje s sladkorno boleznijo je izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje bolezni in takojšnje zdravljenje. Zapleti sladkorne bolezni se lahko razvijajo že zgodaj v razvoju, simptomi pa so na prvi pogled lahko zelo neznačilni. Tako včasih mine več let, da se bolniku postavi diagnoza.  Zato se zlasti osebam z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni (sladkorna bolezen v družini, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnih maščob, debelost) svetuje preventivni pregled pri splošnem zdravniku oz. v referenčni ambulanti, vključno z meritvijo krvnega sladkorja v laboratoriju. Osebni zdravnik ali diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti posamezniku natančno razložita, kaj izmerjena vrednost krvnega sladkorja pomeni. V Sloveniji trenutno deluje preko 600 referenčnih ambulant, ki v svoje programe preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in kompleksne oskrbe zajemajo preko 50.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, za katere z enotnim protokolom obvladovanja sladkorne bolezni tipa 2 skrbijo timi družinske medicine.

Sladkorna bolezen lahko za posameznika predstavlja veliko breme ter vpliva na kakovost njegovega življenja. Dnevno sprejema odločitve in se sprašuje o tem, katero hrano bo izbral in v kakšni količini, kako bo poskrbel za čim več gibanja, ali bo opustil kajenje, kakšna je njegova telesna teža,….Velik problem v zvezi s sladkorno boleznijo predstavlja veliko virov informacij, med katerimi ljudje težko izberejo tiste, ki so verodostojne, hkrati pa vemo, da zgolj informiranje ni vedno dovolj za spremembo že utečenih navad. Bolnik zato poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu, kjer sodelujejo zdravniki različnih specialnosti, medicinske sestre edukatorji in drugi zdravstveni strokovnjaki. Pri spreminjanju svojih navad, podpori in motivaciji igrajo pomembno vlogo tudi društva diabetikov, ki imajo na Gorenjskem sedeže v Škofji Loki, v Kranju, v Tržiču in na Jesenicah.

Za konec Kristanc Marjan, dr. med., spec. int. med. dodaja: »Primeren ali zdrav življenjski slog; primerna prehrana, telesna aktivnost sta osnova vodenja sladkorne bolezni. Opolnomočenje bolnika kot posameznika z boleznijo pa cilj zavedanja kroničnosti bolezni in rešitev spon in tegob teže bolezni. Zelo pomembno je zgodnje zavedanje in priznanje samemu sebi, da imam kronično težavo, ki jo danes z različnimi pripomočki in zdravili zelo dobro vodimo, uredimo in obvladamo. Težave in zaplete bolezni, ki so hudo breme posameznika ali družbe, pa s tem preprečimo ali vsaj ublažimo«.