Incidenca (število novo odkritih primerov) vseh vrst raka je v porastu tako v Sloveniji, kot tudi v svetovnem merilu. Najbolj izrazite trende naraščanja novo odkritih primerov raka je moč opaziti v razvitih družbah, kar kaže na povezavo med obolevnostjo za rakom in sodobnim načinom življenja. Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.

PODATKI O RAKU ZA SLOVENIJO IN KOROŠKO

Po podatkih Registra raka RS je v letu 2012 v Sloveniji za rakom na novo zbolelo 13.298 oseb (646,7 na 100 000 prebivalcev). Znotraj Slovenije tudi koroška regija ni izjema. Na Koroškem je v letu 2012 za rakom na novo zbolelo 474 oseb (655,9 na 100 000 prebivalcev).

Razlike med spoloma

Podatki kažejo tudi, da je v Sloveniji odkritih več novih primerov raka pri moških kot pri ženskah, razlika pa je v zadnjih letih naraščala. Enak trend je moč opaziti tudi pri podatkih za Koroško, kjer je leta 2012 zbolelo 264 moških in 210 žensk.

Najpogostejše vrste raka

Z besedo rak poimenujemo več kot 200 malignih bolezni. V Sloveniji so bile v letu 2012 najpogostejše vrste raka druge (nemelanomske) maligne neoplazme kože (17,57 %), sledijo rak debelega črevesa in danke (11,51 %), rak prostate (10,72 %), rak dojke (9,87 %) ter rak sapnice in pljuč (9,48 %).

Tudi na Koroškem so bile v letu 2012 najpogostejše vrste raka druge (nemelanomske) maligne neoplazme kože (19,16 %). Za razliko od slovenskega povprečja sledijo rak prostate (11,58 %), rak sapnice in pljuč (11,16 %), rak debelega črevesa in danke (10,53 %), rak dojke (7,16%) ter rak želodca (5,89 %).

POZITIVNI REZULTATI PRESEJALNIH PROGRAMOV

Osnovni namen vseh presejalnih programov za raka je zmanjšati umrljivost zaradi te bolezni, z zdravljenjem predrakavih sprememb pa tudi incidenco teh rakov.

Program SVIT

Zaradi delovanja Programa Svit je bilo po letu 2009 odkritih več primerov raka debelega črevesa in danke v zgodnjem stadiju, ko je zdravljenje v večini primerov zelo uspešno ali pa so odkrite predrakave spremembe in se lahko nastanek raka celo prepreči.

Na Koroškem se je v letu 2015 na vabilo v Program Svit odzvalo 60,31 % oseb. Najvišja odzivnost v regiji je bila v občini Ravne na Koroškem, najnižja pa v občini Podvelka.

V primerjavi s slovenskim povprečjem, kjer je odzivnost v letu 2015 znašala  59,67 %, je povprečje koroške regije sicer za 0,6 % višje, zaskrbljujoč pa je podatek, da imamo v regiji tudi štiri občine z zelo nizko odzivnostjo (od 49,63 % do 52,6 %). Pomemben je tudi podatek, da je bila kar v desetih od skupno dvanajstih občin odzivnost večja pri ženskah, v povprečju za skoraj 8 %.

Več informacij o Programu Svit na naslednji povezavi.

Program ZORA

Pregledanost je eden od glavnih procesnih kazalnikov, s katerim ocenjujemo uspešnost programa ZORA. Ciljna vrednost je 70 %, kar pomeni, da vsaj 70 % žensk v opazovanem 3-letnem obdobju opravi presejalni pregled za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri svojem izbranem ginekologu. 

V zadnjem 3−letnem obdobju (1. 7. 2012−30. 6. 2015) pregledanost ciljne populacije državnega programa ZORA ponovno presega 70 %, kar je razveseljivo. Razlike v pregledanosti so glede na starost in lokacijo stalnega bivališča žensk. Pregledanost je še vedno premajhna pri starejših ženskah (50−64 let) ter na jugozahodu in severovzhodu države.

V Sloveniji pregledanost po statističnih regijah dosega ali presega ciljno vrednost  v sedmih od skupno dvanajstih statističnih regij. Največja je v Goriški (79,9 %) in Koroški (76,8  %) regiji.

Na Koroškem je pregledanost po upravnih enotah (UE) najvišja v UE Ravne – 78%, sledi UE Radlje ob Dravi – 77,1%, UE Slovenj Gradec – 75,9% in UE Dravograd – 74,8%.

Več informacij o Programu Zora na naslednji povezavi.

AKTIVNOSTI NA KOROŠKEM

V vseh zdravstvenih domovih na Koroškem v okviru zdravstveno-vzgojnih centrov potekajo različne preventivno-promocijske aktivnosti, med drugimi tudi Svitove kontaktne točke za pomoč uporabnikom, kjer lahko vsak dobi osnovne informacije o Programu Svit. Prav tako zdravstveno-vzgojni centri v ZD in ginekološke ambulante informirajo uporabnike o Programu Zora.

NIJZ OE Ravne

• 5.4.2016 – Dan odprtih vrat – promocija preventivnih programov, zdravega življenjskega sloga, na parkirišču nasproti ZD Ravne napihljiv model debelega črevesa - promocija Programa Svit (med 9. in 15. uro).

Zdravstveno-vzgojni centri ZD v sodelovanju s Koroškim društvom za boj proti raku

• 3.3.2016 – informativna stojnica z modeli dojk in mod na hodniku Zdravstvenega doma Slovenj Gradec (od 9. do 12. ure); predstavnici društva in dijaki Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec so pripravili oglasno desko in plakate na temo tedna boja proti raku;
• 7.3.2016 – informativna stojnica z modeli dojk in mod v Mercator centru na Ravnah (od 16. do 18. ure)
• 8.3.2016 – informativna stojnica z modeli dojk in mod na hodniku Centra Lopan v Mislinji (od 11. do 14. ure);
• 10.3.2016 - informativna stojnica z modeli dojk in mod v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi (od 11. do 14. ure);
• 11.3.2016 – informativna stojnica z modeli dojk in mod v Mercator centru Slovenj Gradec (od 12. do 15. ure);
• 22.3.2016 - informativna stojnica z modeli dojk in mod pri vhodu v zdravstveni dom Dravograd (od 8. do 11. ure).

Viri podatkov:

• http://www.slora.si/register-raka-rs
• http://zora.onko-i.si/publikacije/kazalniki/
• Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja