Z znanjem do boljšega zdravja

5.6.4 Pogoste zdravstvene težave in druga tveganja med daljšim bivanjem v tujini

Ker so driska in bolezni prebavil pogoste pri dolgotrajnih popotnikih, jih je treba seznaniti z zdravljenjem akutne driske, vključno z rehidracijo, uporabo antiperistaltičnih sredstev, empirično protimikrobno terapijo in kdaj poiskati zdravljenje.

Zaradi daljšega bivanja in intimnega stika z lokalnim prebivalstvom imajo dolgoročni potniki večje tveganje za okužbo s tuberkulozo, dengo, HIV in spolno prenosljive okužbe.

Možnost drugih okužb (npr. amebioza, shistosomioza, kožna lišmanioza in filarioza) je odvisna od destinacije potovanja.

V primerjavi s kratkoročnimi popotniki imajo dolgoročni potniki več kronične driske in sindroma postinfektivnega razdražljivega črevesja (morda zato, ker nekateri postanejo manj spoštljivi do previdnostnih ukrepov glede uživanja hrane in vode v daljšem časovnem obdobju), zato jim je treba svetovati, naj nadaljujejo s previdnostnimi ukrepi glede hrane in vode, da zmanjšajo tveganje za obolenja.

Ker so poškodbe vodilni vzrok smrti, ki jo je mogoče preprečiti, morajo biti potniki poučeni o varnosti. Poudariti je treba varnost na cesti in vozilih, potniki pa morajo izbrati najvarnejšo možnost za prevoz. Ceste so marsikje pogosto slabo zgrajene in vzdrževane, prometni predpisi se ne izvajajo dosledno, vozila nimajo varnostnih pasov ali niso ustrezno vzdrževana, vozniki pa so lahko nepremišljeni in slabo usposobljeni.

Stres dolgotrajnega potovanja lahko sproži ali poslabša psihiatrične motnje. Dolgotrajnega popotnika je treba oceniti glede na že obstoječo psihiatrično diagnozo, depresivno razpoloženje, nedavne večje stresorje v življenju in uporabo zdravil, ki imajo lahko psihiatrične učinke.

Vse dolgoročne popotnike je treba spodbujati, da skrbijo za svoje fizično in duševno zdravje, tako da skrbijo za redno telesno vadbo in zdravo prehrano.