Z znanjem do boljšega zdravja

5.4.4.6 Dekompresijska bolezen in arterijska plinska embolija

Dekompresijska bolezen in arterijska plinska embolija sta lahko hujša, celo življenje ogrožujoča zapleta pri potapljanju, o katerih se natančno poučimo na potapljaških tečajih.

Dekompresijska bolezen s kožnimi simptomi je najblažji zaplet prehitrega dviga iz globine Nastane zaradi telesne dejavnosti in/ali tuširanja z vročo vodo po potopu. Nakazuje lahko večjo nagnjenost k hujšim oblikam dekompresijske bolezni. Načeloma ne zahteva zdravljenja v barokomori, če simptomi na koži niso preveč moteči. Vse druge oblike dekompresijske bolezni zahtevajo čimprejšnje zdravljenje v barokomori. Simptomi (bolečine v sklepih, motnje odvajanja vode in blata, motnje zavesti) se praviloma pokažejo približno eno uro po potopu ali celo pozneje, pri čemer obstaja veliko tveganje za trajne posledice ali smrt. Pravočasno zdravljenje v barokomori zagotavlja takojšnje okrevanje. Prva pomoč je takojšnje dovajanje 100-odstotnega kisika in čimprejšnji prevoz do barokomore.

Arterijski plinska embolija nastane zaradi zadrževanja izdihavanja zraka pri dvigu iz globine in takoj ogroža življenje potapljača. Pred dvigom iz globine je obvezno izdihniti in začeti dvig s praznimi pljuči. Samo en meter dviga iz globin proti gladini je dovolj, da zaradi zmanjšanja zunanjega pritiska vode na prsni koš povečan tlak zraka v prsih poškoduje pljuča in krvne žile v pljučih. Zrak vdre v poškodovane krvne žile in maši krvni obtok. Zamašitev krvnih žil v možganih lahko povzroči izgubo zavesti, možgansko kap in srčni infarkt.