Z znanjem do boljšega zdravja

3.5.1 Nastanek višinske bolezen in znaki

Nad 3.000 m nad morjem se poleg vpliva hladnega zraka z nizko vlažnostjo in ultravijoličnega sevanja, lahko začnejo tudi težave zaradi nizkega parcialnega tlaka kisika v zraku. V primeru trekingov na visokih nadmorskih višinah (predvsem Alpe, Nepal, Tibet, Južna Amerika, Kilimandžaro) pohodniki lahko dobijo višinsko bolezen. Pojavi se tudi pri zdravih posameznikih, ki so telesno dobro pripravljeni, prav tako lahko tudi pri tistih pohodnikih, ki imajo izkušnje z višino, višinske bolezni pa še nikoli niso doživeli.

Pri prvi stopnje višinske bolezni smo hitreje utrujeni, slabo spimo, pojavijo se hudi glavoboli, slabosti, izguba apetita, tudi bruhanje, občutek nemoči, vrtoglavost, omotice, nezanesljiv korak in težave s koncentracijo, otekanje obraza. Vzrok za to je pomanjkanje kisika v celicah našega telesa, kar se pogosteje zgodi, če na teh višinah tudi prenočujemo. V primeru neupoštevanja opozorilnih znakov prve stopnje akutne višinske bolezni in nadaljevanja z vzponom, se lahko razvijeta akutni pljučni edem (težave z dihanjem v mirovanju, spanju, huda utrujenost, nemoč) ali akutni možganski edem, ki sta življenje ogrožajoči stanji.