Z znanjem do boljšega zdravja

31. maj - svetovni dan brez tobaka: Opustitev kajenja koristi v kateri koli starosti

28. 05. 2021
Celje, 28. maj 2021 – Letošnji svetovni dan brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, je usmerjen v ozaveščanje o koristih in pozitivnih vidikih opuščanja kajenja, tako v času prisotnosti bolezni covid-19 kot tudi sicer. Posameznik, ki uspe opustiti kajenje v katerem koli življenjskem obdobju, lahko pričakuje pozitivne učinke na zdravje. Če uspe kajenje opustiti pred 40. letom starosti, pa bodo te koristi največje, so poudarili na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Že kmalu po opustitvi kajenja telo začne popravljati škodo, povzročeno s kajenjem, koristi opustitve
pa se s časom večajo. Koristi opustitve kajenja so med drugim naslednje:

  • čez 20 minut se srčni utrip vrne na normalne vrednosti;
  • po 12 urah se raven ogljikovega monoksida v krvi zniža do normalne vrednosti;
  • po 2 tednih do 3 mesecih začne upadati tveganje za srčni infarkt in pljučna zmogljivost se začne izboljševati;
  • po 1 do 9 mesecih se zmanjša dražeči kašelj in ublažijo težave z dihanjem;
  • po 1 letu se tveganje za koronarno srčno bolezen zniža za polovico; po  15 letih pa je tveganje za koronarno srčno bolezen podobno tistemu pri nekadilcu.
  • po 5 do 15 letih je tveganje za možgansko kap podobno tistemu pri nekadilcu, tveganje za rak
    v ustni votlini, rak grla in požiralnika pa pol manjše kot pri kadilcu;
  • po 10 letih je tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcu, prav tako tveganje za rak mehurja, zniža pa se tudi tveganje za rak materničnega vratu, glasilk, ledvic in trebušne slinavke;

»Večina kadilcev želi opustiti kajenje, a mnogi posamezniki zaradi zasvojenosti z nikotinom težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če to poskušajo sami in brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenja, svetujemo, da se vključijo v katerega od brezplačnih programov za opuščanje kajenja, ki so na voljo v Sloveniji. Na brezplačnem svetovalnem telefonu za opuščanje kajenja 080 27 77 lahko vsakdo pridobi potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za pomoč pri opuščanju preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo kadilcu k uspešnejši opustitvi kajenja. Na voljo so žvečilke, obliži in inhalatorji; o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik. Priporočamo, da kadilci, ki želijo opustiti kajenje, pri tem uporabljajo varne in klinično preizkušene pripomočke (nikotinske nadomestke ter zdravila, ki so na voljo v lekarnah ali jih predpiše zdravnik na recept),« je povedal Primož Osek iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje in še poudaril: »Različni izdelki z nikotinom, kot so elektronske cigarete ali novi tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, niso pripomočki za opuščanje kajenja. Zato jih ne priporočamo oziroma jih povsem odsvetujemo, saj vzdržujejo zasvojenost z nikotinom in imajo škodljive učinke na zdravje.« Trenutno zaradi epidemije covid-19 ne potekajo brezplačna individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v Zdravstveno-vzgojnih centrih oziroma Centrih za krepitev zdravja. Ta vrsta pomoči bo ponovno vzpostavljena takoj, ko bo to možno, več navodil pa je na voljo na naslednji povezavi.

Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog prebivalcev Slovenije se je v celjski regiji med letoma 2001 in 2016 odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev, starih med 25 in 64 let, močno znižal, in sicer se je razpolovil. Do največjih sprememb je prišlo med letoma 2004 in 2008, v času uvedbe prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih leta 2007. Odstotek oseb, ki kadijo v stanovanju oz. bivalnih prostorih, se je znižal. Odstotki so se od leta 2001 do leta 2020 več kot razpolovili. V celjski zdravstveni regiji se je ta podatek s 30,5 % znižal na 13,3 %. Kljub zmanjšanju pa je na Celjskem kajenje v domačem okolju malo nad slovenskim povprečjem.

 

***

Dodatne informacije:

  • Primož Osek, diplomirani zdravstvenik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, E: primoz.osek@nijz.si

PRILOGA

Gradivo ob 31. maju, svetovnem dnevu brez tobaka

Geslo v letu 2021: Odločeni! Opuščamo kajenje.

Kajenje tobaka je v Sloveniji med vodilnimi preprečljivimi dejavniki tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja. V Sloveniji kadi vsak peti prebivalec Slovenije, star 25 do 74 let, večina redno vsak dan (16,3 % je rednih, 4 % občasnih kadilcev). Med 15-letniki jih vsaj enkrat na teden kadi nekaj manj kot desetina, nekaj več kot polovica od teh kadi vsak dan. Zaradi tobaka vsak teden umre 60 prebivalcev Slovenije. Tobak v Sloveniji letno povzroči več smrti kot jih skupno nezgode (vključno s prometnimi), alkohol, prepovedane droge, samomori in AIDS.

Izpostavljenost tobačnemu dimu

Več o izpostavljenosti tobačnemu dimu na naslednji povezavi.

Odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev je v Sloveniji višji med moškimi kot ženskami. Savinjska statistična regija je med regijami z nižjim odstotkom tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev.

Tabela 1: Odstotki nekadilcev, ki so bili izpostavljeni tobačnemu dimu v letu 2019

Vir: Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu 2019

 

Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog prebivalcev Slovenije kaže, da se je v celjski geografski regiji med leti 2001 in 2016 odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev, starih med 25 in 64 let, močno znižal, in sicer razpolovil. Do največjih sprememb je prišlo med letoma 2004 in 2008, v času uvedbe prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih (leta 2007). Tudi potem se odstotki znižujejo, vendar v manjšem obsegu.

Tabela 2: Odstotki nekadilcev, izpostavljenih tobačnemu dimu, starimi med 25 in 64 let, v letih 2001, 2004, 2012, 2016

Vir: Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog prebivalcev Slovenije 2001, 2004, 2008, 2012, 2016

 

V raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije sodelujoči poročajo, da se je odstotek oseb, ki kadijo v stanovanju oz. bivalnih prostorih znižal, in sicer se je več kot prepolovil. V celjski zdravstveni regiji se je ta podatek s 30,5 % znižal na 13,3 %. Kljub zmanjšanju je na Celjskem kajenje v domačem okolju malo nad slovenskim povprečjem.

Tabela 3: Odstotki prebivalcev, ki sami kadijo ali katerikoli drugi član kadi v stanovanju oz. bivalnem prostoru

Vir: Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog prebivalcev Slovenije 2001, 2004, 2008, 2012, 2016, 2020

 

V slovenskih gospodinjstvih z mladoletnimi osebami se je delež izpostavljenosti tobačnemu dimu od leta 2001 močno  zmanjšal. Ocenjujemo, da se je samo med letoma 2016 in 2020 število izpostavljenih mladoletnih oseb, izpostavljenih tobačnemu dimu v domačem okolju, zmanjšalo za več kot 12.000 oseb, s 93.400 v letu 2016 na 81.200 v letu 2020.

 

Opustitev kajenja in koristi za zdravje

Več informacij je na voljo tudi v gradivih, dostopnih na povezavah:

https://www.nijz.si/sl/publikacije/kajenje-skoduje-vasemu-zdravju

https://www.nijz.si/sl/publikacije/izzivi-opuscanja-kajenja

https://www.nijz.si/sl/publikacije/ne-bom-vec-kadil-ne-bom-vec-kadila

Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na spletnem forumu https://med.over.net/

Opuščanje kajenja je še posebej pomembno v času epidemije covid-19. Kadilci so verjetno bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in imajo zvišano tveganje za težji potek bolezni, česar pa ne moremo izključiti tudi pri uporabi drugih tobačnih in povezanih izdelkov. Kajenje je dejavnik tveganja za okužbe na splošno, še posebej za okužbe dihal. Kadilci imajo pogosteje težji potek covid-19, še posebej so ogroženi bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki je posledica kajenja.