Z znanjem do boljšega zdravja

2.5.1 Ugrizi živali

Večina ugrizov je posledica stika s psmi in mačkami, tudi opicami in netopirji, ugrizi drugih divjih ali celo eksotičnih zveri so redki. Otroci so v večji nevarnosti za ugrize kot odrasli in pri njih so poškodbe lahko hujše. Ugriznine same niso smrtno nevarne, razen v primeru večjega obsega. Nevarne so zaradi možnosti prenosa bolezni, predvsem stekline in tetanusa, pa tudi drugih bolezni.

Nevarnost ugrizov zmanjšamo tako, da se izogibamo tveganim stikom z živalmi. V primeru ugriza je pomembna prva pomoč. S sterilno gazo ali čistim robcem obrišemo okolico ugrizne rane, da odstranimo živalsko slino. Rano pustimo nekaj minut krvaveti, da se izločijo mikrobi in druga umazanija. Nato rano nekaj minut temeljito izpiramo s tekočo vodo, z raztopino milnice ali dezinfekcijskim sredstvom ter zaustavimo krvavitev. Rano sterilno pokrijemo. Poškodovanega naj pregleda zdravnik, ki bo po potrebi rano kirurško oskrbel in predpisal antibiotik ter opravil ustrezna cepljenja (tetanus, steklina).

Zaščita pred steklino s cepljenjem je možna že pred potovanjem oziroma izpostavljenostjo. Priporočljiva je za osebe, ki se bodo dlje časa zadrževale ali potovale (> 1 mesec) po državah, kjer obstaja tveganje za okužbo s steklino in je dostop do takojšnje medicinske oskrbe omejen. To je še posebej pomembno, če je zaradi načina potovanja (delo z živalmi, obisk jam z netopirji, kolesarjenje, daljši odročni trekingi ali bivanja na zelo odročnih predelih) tveganje za ugriz ali poškodbo stekle živali večje.

Pred potovanjem je smiselno preveriti cepljenja proti tetanusu in dobiti morebitne manjkajoče odmerke. Zaščita pred tetanusom začne upadati 10 let po zadnjem cepljenju proti tetanusu, zato odraslim potnikom priporočamo opraviti poživitveno cepljenje, če je od zadnjega cepljenja minilo več kot 10 let.