Z znanjem do boljšega zdravja

21. november - Tradicionalni slovenski zajtrk

20. 04. 2015
Vsako leto tretji petek po Sloveniji poteka dan slovenske hrane, ki ga bodo šole in vrtci obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Projekt od vsega začetka podpira in v njem sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Otroci in mladostniki naj dan začnejo z zajtrkom

Zdravo prehranjevanje tekom celega življenja pozitivno vpliva na kakovost bivanja, delovno zmožnost ter na zdravje in dobro prehranjenost v starosti. V obdobju odraščanja ima še večji pomen, saj hrana ne predstavlja le energije za delovanje telesa in njegovo obnovo, temveč tudi gradnike za optimalno rast in razvoj. Hrana ima tudi psihosocialni pomen, saj sta izbor hrane in odnos do hrane povezana z izkušnjami in zgledi v zgodnjem otroštvu, zato je še toliko bolj pomembno, da z zdravim načinom prehranjevanja začnemo čim bolj zgodaj.

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki smo jo leta 2010 že tretjič izvedeli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je pokazala, da vsaj enkrat dnevno sadje uživa 40 odstotkov mladostnikov, zelenjavo pa le 25 odstotkov. Mladostniki tudi prepogosto posegajo po sladkarijah in pijačah z dodanimi sladkorji, ki v največji meri prispevajo k dodanemu vnosu kalorij, zavirajo uživanje hranilno bogate hrane in povečujejo tveganje za razvoj debelosti. Kar 37 odstotkov jih vsaj enkrat dnevno uživa sladkane pijače, kar nas uvršča med večje porabnike. Posledično je v prehrani otrok in mladostnikov preveč sladkorjev, nezdravih nasičenih maščob in soli ter premalo nekaterih vitaminov in mineralov. Neprimerna prehrana in slabe navade hranjenja otrok pa so lahko glavni vzrok hranilne podhranjenosti že pri malih otrocih.

Spodbudni pa so podatki, da narašča število slovenskih otrok in mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, vseeno pa je zajtrk še vedno tisti obrok, ki ga najpogosteje opuščajo. Le 44 odstotkov mladostnikov zajtrkuje vsak dan med tednom, kar lahko vsaj delno pojasnimo z dobro dostopnostjo do šolske malice za vse otroke. Prednosti rednega zajtrkovanja so številne - zmanjša tveganje za pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil v prehrani, prispeva pa tudi k lažjemu učenju. Redno zajtrkovanje lahko vpliva tudi na zmanjševanje telesne teže pri odraslih, opuščanje zajtrka pa je povezano tudi s tveganjem za nastanek debelosti pri otrocih in mladostnikih, ki je v Sloveniji resen javnozdravstveni problem.

 

V Sloveniji se lahko na področju prehrane otrok in mladine tudi pohvalimo z uvedbo obveznega upoštevanja smernic zdrave prehrane v vzgojno izobraževalnih zavodih, z umikom avtomatov z nezdravimi izdelki iz šolskega okolja ter z uvedbo strokovnega spremljanja in svetovanja. Hkrati lahko vsi otroci dobijo v šoli subvencionirano malico (skoraj polovica otrok jo dobi zastonj), kar je velik uspeh predvsem z vidika zmanjševanja neenakosti. Ne glede na to, da so otroci v zgodnjih dopoldanskih urah deležni šolske malice, bi morali zaradi številnih razlogov začeti dan z zajtrkom, bodisi doma ali v šoli.

Vse premalo pa se zavedamo pomena, da obroke sestavljamo iz kakovostnih in zdravju koristnih živil, ki jih je mogoče najti v našem okolju. Sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja imata praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost, zaradi bližine predelave se lahko izognemo pretirani uporabi aditivov, ki služijo predvsem kozmetičnim popravkom. Zato podpiramo prizadevanja, da bi tako v šolah in vrtcih ter tudi drogod povečali porabo kakovostnih, lokalno pridelanih in zdravju koristnih živil.

S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk si prizadevamo tako opozarjati na pomen zajtrka v okviru prehranjevalnih navad kot tudi na prednosti lokalno pridelanih živil. Ob tem lahko razvijamo otrokove veščine za zdravo prehranjevanje, ga spodbujamo in mu pomagamo pri odločanju, ga navajamo na samostojnost pri izbiranju, zmanjšamo pozornost na nagrajevanje/marketing ter tako povečamo otrokovo motivacijo za zdravo prehranjevanje. Spodbudno je, da se je večina vrtcev in šol odločila, da bo vsebine projekta obravnava tudi večkrat skozi celo šolsko leto, kar je ključno za uspešnost projekta. Le-ta se kaže tudi z aktivno vključitvijo večine otrok in sodelavcev v številne spremljajoče dejavnosti projekta ter z vzpostavitvijo sodelovanja s peki, čebelarji, kmetijami, zadrugami, aktivi kmetov ter drugimi pomembnimi deležniki. Za izvajanje projekta so zaslužni vzgojitelji in učitelji, ki povezujejo določene deležnike, podajajo otrokom ključna sporočila o omenjenih vsebinah in jih utemeljujejo na konkretnih primerih. Tako je projekt prinesel tudi učinke na nivoju vključenih otrok, saj rezultati že kažejo na izboljšanje tako pri odnosu do zajtrka, kot pri osvajanju novih znanj, spremembi stališč in namer, medtem ko učinke na nivoju izboljšav prehranskega vedenja v tako kratkem času niti ni mogoče pričakovati. Zato je s projektom smiselno nadaljevati tudi v prihodnje. Z večjim vključevanjem staršev v projekt bi lahko z njihovo pomembno vzgojno funkcijo prispevali tudi k oblikovanju sinergij na področju učinkov.

Projekt je tudi dober primer medsektorskega sodelovanja med zdravstvenim, šolskim in kmetijskim sektorjem kot tudi drugimi pomembnimi inštitucijami, ki skupaj delujejo v isto smer in za isti cilj.

Več o projektu je na voljo na naslednji spletni povezavi.