Z znanjem do boljšega zdravja

20. marec 2021: Svetovni dan ustnega zdravja »Pamet v roké – za usta in zobé«

18. 03. 2021
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje se tudi letos pridružujemo obeležitvi svetovnega dne ustnega zdravja. Ustno zdravje je neločljiv del splošnega zdravja in pomemben dejavnik kakovosti življenja. Pri ohranjanju in krepitvi ustnega zdravja ima ključno vlogo lastna skrb zanj.

Ustne bolezni in ustna higiena

Skoraj vsakdo se v življenju sreča s katero od bolezni ustne votline. Te so v svetu zelo razširjene. Karies predstavlja eno najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Njegov nastanek je povezan s prisotnostjo bakterij v zobnih oblogah, ki razgradijo sladkorje iz hrane v kisline, te kisline pa raztapljajo zobno površino. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi vnos prostih sladkorjev (sladkorji, dodani med predelavo in proizvodnjo ter tudi sladkorji v sadnih sokovih, koncentratih sadnih sokov in medu) omejili na 10 % (50 g) celotnega energijskega vnosa. Z vidika ustnega zdravja je tako bolj zdravo uživati celo sadje, kot pa napitke iz stisnjenega ali predelanega sadja.
Druga, zelo pogosta bolezen v ustni votlini je parodontalna bolezen, ki je tudi povezana s prisotnostjo zobnih oblog. Bakterije v oblogah ob zobnem vratu povzročajo vnetje obzobnih tkiv. Vneta dlesen je zadebeljena, pordela in ob dotiku zakrvavi. Bolezen postopno napreduje, prične se raztapljati kost in propadati tkiva, ki zob pripenjajo v kost. Zobje se razmajajo, bolezen postopno napreduje, kar na koncu pripelje celo do izgube zob. Poleg neustrezne ustne higiene je z nastankom parodontalne bolezni povezano kajenje. Kajenje je skupaj z uživanjem alkohola pomemben dejavnik tveganja tudi za nastanek raka ustnega predela.

Dobro ustno zdravje pripomore k boljšemu splošnemu zdravju in podaljšuje življenje.

Ustno zdravje predstavlja pomemben element kakovosti življenja posameznika in je neločljiv del splošnega zdravja. Ustno in splošno zdravje sta oboje-smerno povezana. Nekatere sistemske bolezni se tako s svojimi znaki izrazijo v ustni votlini. Velja pa tudi obratno, da zdravje ustne votline, predvsem obzobnih tkiv, vpliva na druga bolezenska stanja in sistemsko zdravje. Ta povezanost je najbolj raziskana predvsem na področju bolezni srca in žilja, zapletov med nosečnostjo in nekaterih presnovnih motenj.
Ključni dejavnik pri ohranjanju ustnega zdravja je primerna in zadostna ustna higiena, kar pomeni umivanje zob vsaj dvakrat dnevno z zobno pasto s fluoridi. Po podatkih raziskave »Ustno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih« iz leta 2019 si zobe vsaj dvakrat dnevno umiva 71 % odraslih starih 18-74 let, 80% mladostnikov starih 11-17 let in 78 % otrok starih 6-10 let.

Enako pomembno se je tudi udeleževati preventivnih pregledov pri zobozdravniku. Na preventivnem pregledu je namreč mogoče dovolj zgodaj odkriti morebitne bolezni in s tem doseči pravočasno zdravljenje.
Skrb za ustno zdravje s primerno higieno in rednimi pregledi pri zobozdravniku je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, tako med otroci, odraslimi in starostniki. Še posebno skrbni morajo biti kronični bolniki, kjer lahko z redno skrbjo in rednimi pregledi prispevajo k pravočasnemu odkritju morebitnih ustnih bolezni in hkrati tudi k boljšemu obvladovanju njihove primarne kronične bolezni.
Razvoj in napredovanje bolezni v ustni votlini vodi tudi v izgubo zob, ki lahko izrazito negativno vpliva na kakovost življenja in na samopodobo posameznika. Izgubljene zobe je sicer mogoče nadomestiti z različnimi zobozdravniškimi posegi (mostički, proteze, vsadki). Ob tem se je treba zavedati, da noben nadomestek ne more v popolnosti nadomestiti naravnih zob.

Kako skrbeti za ustno zdravje lahko preberete v brošuri.