Moj življenjski slog

14. november 2020 - Svetovni dan sladkorne bolezni

12. 11. 2020
Sladkorna bolezen prizadene veliko ljudi vseh starosti in zbolevajo vedno mlajši. Z ukrepi za zdrav način življenja, z zgodnjim odkrivanjem in z zagotavljanjem dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave lahko pomembno prispevamo k preprečevanju te bolezni oziroma odložimo njen pojav na kasnejši življenjsko obdobje, k boljšim izidom zdravljenja in k večji kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izdali dve elektronski publikaciji, in sicer 1. skrajšano in dopolnjeno elektronsko verzijo »Ožjega nabora kazalnikov za spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji« in »Obvladovanje sladkorne bolezni – ključni podatki za leto 2019«

O bremenu sladkorne bolezni

V Sloveniji ugotavljamo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni, ki je ena od najpogostejših kroničnih bolezni in njena pojavnost narašča s starostjo. Kar 65 % ljudi starih nad 65 let ima več kot eno kronično bolezen in med najpogostejšimi je prav sladkorna bolezen. Razloge za to lahko pripisujemo demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni (zlasti, kjer poteka aktivno presejanje) in izboljšanem zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja (npr. debelost, zmanjšana telesna dejavnost, nezdravo prehranjevanje itd).

Breme sladkorne bolezni se povečuje. Redno in sistematično zbiranje podatkov in njihova nadgradnja omogočata na podlagi informacij osnovano načrtovanje ukrepov in aktivnosti za boljše obvladovanje sladkorne bolezni v okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 oziroma Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030. Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v letu 2019 ocenjeno na 136.911. Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,2%. Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.


Sladkorna bolezen v času epidemije covid-19

V letu 2020 je COVID-19 zamajal zdravstveno oskrbo kronično bolnih in akutnih ne-COVID-19 stanj in prekinil izvajanje programov krepitve zdravja in preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni. Ker osebe s sladkorno boleznijo sodijo med posebej ogrožene, je NPOSB 2020-2030 ključen razvojni dokument, ki bo na primeru sladkorne bolezni kot modelne bolezni podpiral in razvijal ukrepanje na podlagi informacij, širjenje znanja in dobrih praks, krepil zmožnost za predvidevanje in obvladovanje nenačrtovanih, nepredvidenih dogodkov, krepil in razvijal sodelovanje med različnimi akterji, razvijal ukrepe in vrednote, ki so socialno sprejemljive, prispeval k varovanju duševnega zdravja prebivalstva in zdravstvenih delavcev, krepil fleksibilizacijo zdravstvenih kapacitet ter podpiral zagotavljanje ukrepov krepitve zdravja, preprečevanja in zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni ter kontinuitete oskrbe sladkorne bolezni ob hkratnem obvladovanju COVID 19. Dr. Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je ob tem povedala: »Predstavljen je bil pojem odpornosti zdravstvenega sistema, ki mora biti na šok pripravljen. Dogajanje v zvezi z epidemijo COVID-19 je tako tipičen primer na podlagi katerega država in zdravstveni sistemi na novo zasnujejo elemente, ki lahko krepijo njihovo odpornost v prihodnje, tudi za primere drugih šokov v prihodnosti«.

Del nujno potrebne transformacije zdravstvenega sistema gre v vse večjo digitalizacijo in postopke v povezavi s telemedicino oziroma telezdravjem, pri čemer je nove digitalne zdravstvene storitve treba ocenjevati glede na cilje zdravstvenega sistema, ki so kakovost storitve, dostopnost do storitve, učinkovitost te storitve in pravičnost, kadar gre za razporejanje virov glede na potreb populacije.
 



Nacionalna raziskava Odkrijmo sladkorno

V Sloveniji od lanskega leta poteka nacionalna raziskava Odkrijmo sladkorno, s katero želimo ugotovili razširjenost še neodkrite sladkorne bolezni tipa 2 v posameznih skupinah prebivalstva in na tej podlagi pripravili predloge ukrepov za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni. »Po trenutnih podatkih imamo v Sloveniji približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo, velika večina ima sladkorno bolezen tipa 2, preliminarni rezultati nove raziskave pa kažejo, da jih je še precej več, saj pri mnogih sladkorna bolezen še ni odkrita« je povedala doc. dr. Jelka Zaletel (NIJZ) ter dodala: »Ob naraščajoči prevalenci sladkorne bolezni je zelo pomembno, da z izboljševanjem življenjskega sloga zmanjšamo dejavnike tveganja za razvoj te bolezni, ki zelo spremeni življenja bolnikov.«

Prof. Dr. Ivan Eržen z NIJZ je povedal: »Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,2%. Izrazite so spremembe po regijah. Veliko novih primerov obolelih odkritih v nacionalni raziskavi je izredno pomembno, saj jih lahko odkrijemo zelo zgodaj, ko še ni potrebno zdravljenje z zdravili. Pomembno je tudi, da se zdravstvena oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo s celovito obravnavo izboljšuje.«

Koliko oseb, ki imajo sladkorno bolezen, pa zanjo ne vedo, odkrivamo na podlagi preliminarnih rezultatov nacionalne raziskave “Odkrijmo Sladkorno”. Darja Lavtar z NIJZ je povedala: “Med prebivalci Slovenije, starimi 18 let in več, jih 132.000 poroča o prisotnosti sladkorne bolezni v zadnjih 12 mesecih, nadaljnjih 79.000 pa jih ima neodkrito sladkorno bolezen«.


11. Nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni

V ospredju letošnje spletne konference, ki je potekala v četrtek 12. novembra, je bila predstavitev Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030, ki predstavlja strateški dokument obvladovanja sladkorne bolezni za naslednje desetletje. Spletna konferenca je potekala v organizaciji Ministrstva za zdravje, Svetovne zdravstvene organizacije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Na letošnji konferenci je bila poudarjena tudi vloga diplomirane medicinske sestre v timu družinske medicine. V letu 2019 je bilo v timih družinske medicine opravljenih 78.802 preventivnih pregledov, ki vključujejo med drugim tudi presejanje za sladkorno bolezen tipa 2 ter mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo ter ustrezno svetovanje, kar je 11.254 več kot v letu 2018. Ta obravnava je bila opravljena v povprečju pri 53,8 osebah na 1000 oseb z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem,  med regijami pa je ta delež od 45,1 do 62,6.

Predstavljenih je bilo nekaj novosti s področja oskrbe oseb s sladkorno boleznijo z zdravili. Rast števila oseb s SB, ki prejemajo zdravila, je v zadnjih letih nekoliko nižja kot v prejšnjem desetletju, vendar se delež izdatkov za zdravila za SB med vsemi zdravili povečuje. Izdatek  ZZZS za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je bil v 2019 36,2 mio EUR in se vsako leto povečuje. Majan Sušelj, direktor ZZZS je k temu dodal: »V Sloveniji smo dobili nova, pomembna zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. Na ZZZS smo prepoznali vrednost uvedbe novih zdravil in omogočili dostopnost do teh zdravil.«

Mag. Vesna Kerstin Petrič, v.d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje (MZ) je izpostavila izhodišča za obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2030, sestavljena iz treh ciljev: »Prvi cilj je krepiti zdravje prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni, drugi cilj je odložiti pojav oz. preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem in povečati možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, tretji cilj pa je zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni ter povečati kakovost življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo”. Na koncu je še dodala: »Ko bo NP OSB 2020-2030 sprejet, bomo začeli novo obdobje na izredno trdih temeljih. Zdravstveni svet je dokument v celoti podprl.  COVID 19 nas je opozoril, da moramo biti dobro pripravljeni, zato bo Ministrstvo za zdravje v bodoče podprlo digitalizacijo za komunikacijo med zdravnikom in pacientom. Prav tako bo Ministrstvo za zdravje podprlo strokovne dogodke, razvoj novih modelov, mednarodno sodelovanje na področju sladkorne bolezni. Ključno za spremljanje uspešnosti na tem področju je dvoletni Akcijski načrt, ki nam omogoče postaviti si visoke cilje, in lahko ustrezno ukrepamo v primeru nedoseganja le-teh. V koordinativni skupini na Ministrstvu za zdravje bodo tudi pri NP OSB 2020-2030 isti partenerji kot do sedaj. COVID nas je opozoril, da moramo sprejeti nove navade kot svoje dobre odločitve in da le te niso vsiljene.«

Za zagotavljanje koordinacije in spremljanja uresničevanja ciljev nacionalnega plana se predlaga predvidoma dvoletne akcijske načrte za izvajanje plana in uresničevanje zastavljenih ciljev. Vsako leto se bo pripravilo poročilo o uspešnosti izvajanja akcijskega načrta v tem letu, ter skupno poročilo ob koncu vsakega akcijskega načrta, ki bo predstavljalo izhodišče za načrtovanje prihodnjih dvoletnih akcijskih načrtov. Uresničevanje ciljev nacionalnega plana je potrebno nenehno spremljati in vrednotiti ter ukrepanje prilagajati novim znanstvenim spoznanjem in izkušnjam glede učinkovitosti posameznih ukrepov.


Dodatno gradivo:

Tonske izjave:

Prezentacije NK OSB 2020:

Dodatne povezave: