Z znanjem do boljšega zdravja

12 odstotkov receptov predpisanih za zdravila za bolezni prebavil in presnove

17. 10. 2016
Po podatkih publikacije Poraba zdravil v Sloveniji 2015, ki smo jo pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je bilo poleg zdravil za bolezni srca in ožilja, za katere se je v letu 2015 predpisalo največ receptov, in za zdravila z delovanjem na živčevje, največ receptov izdanih tudi za bolezni prebavil in presnove (skupina A). V lanskem letu je bilo za vsa zdravila za bolezni prebavil in presnove, ki so razvrščena v 16 podskupin, predpisanih preko 2,1 milijona receptov, v vrednosti 52,7 milijonov evrov.

V letu 2015 sta bila število in vrednost receptov 5 % višja kot leto prej. Povprečna vrednost recepta z zdravili iz te skupine je znašala 25 evrov, leto prej pa 24,65 evrov. Na 1000 prebivalcev je bilo izdanih 1038 receptov za zdravila za bolezni prebavil in presnove. V povprečju je vsak prebivalec Slovenije prejel 1,04 recepta z zdravili za bolezni prebavil in presnove. Predpisanih je bilo 149.355.585 DDD (definirani dnevni odmerek) oziroma 198,3 DID (definirani dnevni odmerek na 1000 prebivalcev na dan). Največ DDD na 1000 prebivalcev na dan je bilo predpisanih v skupini zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni (A10) in skupini zdravil za kislinsko pogojene bolezni (A02).


Zdravila za kislinsko pogojene bolezni

Delež števila predpisanih receptov za zdravila za kislinsko pogojene bolezni je bil v letu 2015 najvišji v celotni skupini zdravil za bolezni prebavil in presnove (40,6 %). Število receptov za skupino kislinsko pogojenih bolezni se je v letu 2015 glede na prejšnje leto povečalo za 4 %, njihova vrednost pa se je znižala za 1 %.

Največ receptov se je predpisalo za zdravila za zdravljenje peptične razjede in gastroezofagealne refluksne bolezni (preko 856 tisoč receptov), od tega največ za zaviralce protonske črpalke (prek 802 tisoč receptov). Delež teh receptov je bil v letu 2015 višji za 4 % kot leta 2014, vrednost izdanih receptov pa se je v istem obdobju znižala za 1 %. Skupno je bilo izdanih 415 receptov na 1000 prebivalcev, leto prej pa 373 receptov.

Predpisanih je bilo 44.407.756 DDD zaviralcev protonske črpalke (A02BC) oziroma 59 DID. Najpogosteje predpisan zaviralec protonske črpalke je bil pantoprazol (514 tisoč receptov), sledita mu esomeprazol (148 tisoč receptov) in omeprazol (125 tisoč receptov). Predpisovanje pantoprazola se je v letu 2015 povečalo za dobrih 10 % (leta 2014 je bilo predpisanih 474 tisoč receptov), pri čemer je potrebno dodati, da je dejanska poraba pantoprazola še višja, ker je možno zdravila s to učinkovino kupiti v lekarnah tudi brez zdravniškega recepta (acipan, controloc, nolpaza, pantoptrazol Krka, pantoprazol Teva in drugi).

Predpisanih je bilo 2.264.268 DDD oz. 3,0 DID antagonistov histaminskih receptorjev H2. Najpogosteje predpisan antagonist histaminskih H2 receptorjev še vedno ostaja ranitidin, za katerega je bilo leta 2015 predpisanih 55 tisoč receptov, leta 2014 pa 59 tisoč receptov. Predpisovanje omenjene skupine zdravil se je leta 2015 glede na prejšnje leto zmanjšalo za 6,8 %.

Največ zaviralcev protonske črpalke so predpisali v podravski regiji, najmanj pa v goriški regiji. Ta zdravila povprečno jemlje 15% prebivalcev Slovenije (slika).

Slika: Odstotek oseb, katerim je bil predpisan zaviralec protonske črpalke v posameznih statističnih regijah Republike Slovenije v letu 2015.


Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni

Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni (A10) so predstavljala 28,7 % delež števila receptov in 55 % vrednostni delež zdravil za bolezni prebavil in presnove. Leta 2015 je bilo število receptov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni 3,3 % višje kot leta 2014, njihova vrednost pa 1,8 %. Povprečna vrednost enega recepta v tej skupini zdravil v letu 2015 je bila 48 evrov, evro manj kot leto prej. Povprečna vrednost recepta za inzuline in analoge je znašala 113 evrov, za peroralne antidiabetike pa 26 evrov. Na 1000 prebivalcev se je leta 2015 predpisalo kar 292 receptov za zdravila za zdravljenje diabetesa.

V skupini zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni je bilo leta 2015 75 % receptov izdanih za peroralne antidiabetike (A10B), 25 % pa za inzuline in analoge, pri čemer je bilo za peroralne antidiabetike porabljenih 41 % sredstev, za inzuline in analoge (A10A) pa 59 % sredstev. Število receptov za peroralne antidiabetike se je v letu 2015 povečalo za 3,5%, vrednost pa je narasla za 2 %. V tej skupini je bilo predpisanih 40.311.099 DDD oz. 53,5 DID. Med peroralnimi antidiabetiki je bilo predpisanih največ receptov za bigvanide in sulfonamide, ki skupaj predstavljajo 82,5 % vseh predpisanih receptov s peroralnimi antidiabetiki. Predpisovanje kombinacij peroralnih antidiabetikov se je v letu 2015 povečalo za 5,4 % .

Največ zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni so predpisali v zasavski in posavski regiji, najmanj pa v goriški in obalno-kraški regiji. Peroralne antidiabetike povprečno jemlje 5,2 % prebivalcev Slovenije (slika). 

Slika: Odstotek oseb, katerim so bila predpisana zdravila za zdravljenje diabetesa v posameznih statističnih regijah Republike Slovenije v letu 2015.

V letu 2015 se je število receptov za inzuline in analoge (A10A) glede na predhodnje leto povečalo za 2,5 %,  njihova vrednost pa za 1,7 %. Na 1000 prebivalcev se je predpisalo 73 receptov z inzulini in analogi. V tej skupini je bilo predpisanih 16.960.778 DDD oziroma 22,5 DID. V letu 2015 so v največjem obsegu  predpisovali insuline in analoge za injiciranje s srednje dolgim delovanjem in takojšnjim učinkom (skoraj 60 tisoč receptov) ter insuline in analoge za injiciranje s hitrim delovanjem (skoraj 41,5 tisoč receptov). Vrednost  prvih je ostala enaka, vrednost drugih pa se je povečala za 4 %.

Največ inzulinov in analogov so predpisali v zasavski, posavski in koroški regiji, najmanj pa v goriški regiji, primorsko-notranjski in obalno-kraški regiji (slika).

Slika: Odstotek oseb, katerim so bili predpisani insulini in analogi v posameznih statističnih regijah Republike Slovenije v letu 2015.


Več informacij se nahaja v publikaciji Poraba zdravil v Sloveniji v letu 2015, ki je dostopna na naslednji povezavi.

Sorodne vsebine: