Z znanjem do boljšega zdravja

10. september – Svetovni dan preprečevanja samomora

10. 09. 2021
10. september je dan, ko obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora in je namenjen vsem; tistim, ki jih pestijo stiske in ne vedo, kako naprej, tistim, ki so prizadeti zaradi izgube bližnjega ter vsem ostalim, ki s svojimi dejanji pomagajo pri preprečevanju samomorilnega vedenja. Slednje izpostavlja tudi letošnje geslo “Ustvarjajmo upanje z dejanji”.

Kljub temu da v zadnjih dveh desetletjih beležimo postopni upad količnika samomora v Sloveniji, dajemo podporo preventivnim prizadevanjem na tem področju. Z geslom “Ustvarjajmo upanje z dejanji« želimo povečati zaupanje in zavedanje vsakega izmed nas, da lahko naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. Vseh samomorov žal ne moremo preprečiti, ob enem pa ima pri preprečevanju samomorov naš odnos do sočloveka lahko pomemben vpliv. S svojimi dejanji lahko pomagamo nekomu, ki se je znašel v najtežjih trenutkih. To lahko storimo kot pripadniki družbe, v vlogi otroka ali starša, kot prijatelji, kot kolegi ali sosedje. Vsi lahko podpiramo in pomagamo nekomu, ki se je znašel v samomorilni stiski, ali nekomu, ki je zaradi samomora izgubil bližnjega.

 

Podatki o samomoru v Sloveniji in Podravju

Samomorilno vedenje je javnozdravstveni problem, ki prizadene milijone ljudi po celem svetu. V Sloveniji je v letu 2020 zaradi samomora umrlo 369 oseb (295 moških in 74 žensk). V Podravju je zaradi samomora v omenjenem letu umrlo 72 oseb, med njimi kar 3-krat več moških kot žensk. Količnik samomora, ki predstavlja število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je v Podravju leta 2020 znašal 22,05 in je bil višji od slovenskega povprečja, ki je znašal 17,57. Skozi večletno obdobje je opazno nihanje količnika samomora, hkrati pa v Sloveniji kot tudi v Podravju opazimo rahel trend upadanja števila samomorov.

 

Slika 1. Skupni količnik samomora in po spolu za regijo Podravje med leti 2016-2020

 

V Sloveniji so opazne razlike v ogroženosti za samomor med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije. Regije na vzhodu, kamor spada Podravje, so bolj ogrožene. Prav tako podatki o številu smrti zaradi samomora za Slovenijo kot tudi za Podravje kažejo naraščanje samomorilnega količnika s starostjo. Najbolj ogrožena starostna skupina so tako starejši od 65 let, zlasti moški, saj v najvišjih starostnih skupinah pet ali večkrat pogosteje umirajo zaradi samomora.

 

Slika 2. Skupni količnik samomora in po spolu za regijo Podravje, po starostnih skupinah, leto 2020

 

Podobno kot v Sloveniji so tudi v drugih državah po svetu zabeležili upad ali stagnacijo samomorilnega količnika v (prvem) letu pandemije koronavirusa v primerjavi s predhodnimi leti. Ker pandemija še vztraja, je eno izmed glavnih vprašanj in negotovosti povezanih z dolgoročnimi vplivi pandemije na samomorilni količnik. Novi valovi okužb in s tem povezani ukrepi v zvezi z epidemijo se bodo lahko odražali na ekonomski in gospodarski situaciji, to pa posledično na duševnem zdravju prebivalstva. Zato je pomembno, da statistiko samomorilnega količnika tudi v prihodnje pozorno spremljamo in da se preventivni ukrepi, ki so se zgostili v preteklih letih in mesecih in ki so lahko doprinesli k stagnaciji ali upadu samomorilnega količnika, nadaljujejo.