Hrup

Problematika ocene hrupa in vznemirjenosti na manjših letališčih

09. 09. 2014
Za oceno hrupa na malih letališčih in v njihovi okolici še nimamo smernic, zato je pomembno, da se ljudje na lokalnem nivoju dogovorijo o sprejemljivem načinu in urniku letenja, da to ne bo povzročalo vznemirjenosti in motnje pri delu in počitku okoliških prebivalcev.

Učinki okoljskega hrupa na socialne in vedenjske spremembe so pogosto zapleteni, subtilni in posredni. Ljudje so zaradi hrupa lahko vznemirjeni, občutijo jezo, razočaranje, nezadovoljstvo in nemoč. Občutek vznemirjenosti je odvisen tako od ravni hrupa, ki ga določen vir povzroča, kot tudi od števila hrupnih dogodkov. Vznemirjenost je v splošnem povezana z direktnim učinkom hrupa na različne aktivnosti, kot so pogovor, koncentracija, počitek, rekreacija ipd.

V študijah vpliva hrupa prometa na vznemirjenost prebivalstva je najpogosteje uporabljen kazalec izpostavljenosti A-utežena ekvivalentna raven hrupa, LAeq. To je letna, povprečna vrednost hrupa, podana za določeno obdobje dneva. Hrup, izražen kot LAeq, je sicer lahko dobra osnova za oceno vznemirjenosti, ko imamo opravka s konstantnim hrupom, ki vsebuje širok spekter zvočnih frekvenc. Vendar so pri enaki ravni hrupa LAeq opažene različne stopnje vznemirjenosti ljudi v primeru železniškega, cestnega ali zračnega prometa. To kaže na pomen drugih faktorjev, ki poleg same ravni hrupa vplivajo na odziv ljudi. Raziskovalci zato posvečajo veliko pozornost iskanju bolj primernega kazalca od LAeq, ki bi dobro ponazoril odvisnost reakcije ljudi od vrste hrupa in bi bil istočasno praktičen za uporabo v zakonodaji.

Žal nimamo informacij o študijah vznemirjenosti v primeru majhnih letališč, to je majhnega števila hrupnih dogodkov, ko je pogostost preletov tudi manj kot en polet na dan oziroma, ko je časovni razpored poletov zelo neenakomeren in nepredvidljiv. Hrup letal je res moteč predvsem pri vzletu in pristanku, lahko pa tudi med preleti predstavlja večji problem, predvsem ko gre za manjša letališča, namenjena učenju in treningu letalcev.

Pomena okoljskega hrupa zaradi zračnega prometa za zdravje in počutje ljudi torej ne moremo omejiti na ekvivalentne povprečne letne vrednosti LAeq, temveč je potrebno oceniti tudi pogostost vzletov in pristankov, način preleta letal nad naselji, varovanimi objekti, kot so šole, zdravstvene ustanove in domovi za ostarele, ter spremembe v dnevnih in mesečnih urnikih letenja. Potrebno bi bilo bolj dosledno upoštevati dodatne kazalce in konične ravni hrupa za posamezen dan in obdobje dneva, ne samo za celoletno povprečje.

Smiselno bi bilo proučiti tudi pritožbe in pobude prizadetih prebivalcev. S tem bi lahko opredelili in reševali ključne probleme ter načrtovali trajnostni razvoj letališča.

Povezave:

  1. JERAM, Sonja. Problematika ocene hrupa in vznemirjenosti na manjših letališčih. Enboz, jan. 2012, letn. 2, št. 1, str. 18-20.