Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca. Na ta dan posvečamo pozornost naravni dobrini, ki predstavlja enega najpomembnejših pogojev za obstoj živih bitij - vodi. Kljub temu, da gre za odločilen člen v igri življenja ali smrti, vodi nemalokrat posvečamo premalo pozornosti in jo obravnavamo kot samoumevno pravico. S takšnim ravnanjem pa resno ogrožamo ne le našo, ampak tudi prihodnost vseh zanamcev.
Škodljivi posegi v naravno okolje in posledične podnebne spremembe so glavni razlog za vse pogostejše neljube pojave, kot so poplave, hujša sušna obdobja in onesnaženje voda. Z zanemarjanjem našega ekosistema pa je vse težje zagotoviti dostop do dobrine, ki je bistvena za preživetje.
Letošnja rdeča nit Svetovnega dneva voda se glasi »Z naravo do vode«. Ta obravnava možnosti rešitev, ki nam jih ponuja narava sama in s tem uspešno soočanje z izzivi na področju voda v 21. stoletju.
Šesti cilj trajnostnega razvoja Združenih Narodov - vsem zagotoviti dostop do pitne vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri do leta 2030 - vključuje tudi cilj izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, prepolovitvijo deleža neprečiščenih odpadnih voda ter precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe v svetu
Z uporabo naravnih rešitev, kot so na primer pogozdovanje, povrnitev rek v prvotne struge in njihovo ponovno povezovanje s poplavnimi površinami ter obnovitev mokrišč, lahko na trajnosten in stroškovno učinkovit način ponovno vzpostavimo naravno ravnovesje v vodnem krogu. S tem bomo doprinesli k izboljšanju zdravja ljudi oziroma jim omogočili preživetje. |
POMEMBNA DEJSTVA
Potrebe po vodi:
- 2,1 milijarde ljudi nima dostopa do varne oskrbe s pitno vodo.
- Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo naraslo za okoli 2 milijardi ljudi, posledično bi globalne potrebe po vodi lahko narasle tudi za 30 %.
- 70 % svetovne porabe vode odpade na kmetijsko dejavnost, večinoma za namene namakanja - ta številka je na območjih velikega pomanjkanja vode in velike gostote prebivalstva še večja. Industrija predstavlja 20 % celotne porabe, pri čemer prevladuje proizvodnja energije in pridelovalne dejavnosti. Preostalih 10 % si prilastijo gospodinjstva, vendar je pomembno izpostaviti, da se le 1 % uporabi kot pitna voda.
Razpoložljivost vode:
- Trenutno okoli 1,9 milijarde ljudi živi na območjih, kjer je hudo pomanjkanje vode. Predvideva se, da se bo do leta 2050 to število povečalo na okoli 3 milijarde ljudi.
Kakovost vode:
- Ocenjujejo, da se 1,8 milijarde ljudi oskrbuje s pitno vodo iz virov, ki niso zaščiteni pred morebitnim onesnaženjem s človeškim ali živalskim blatom.
- Več kot 80 % svetovnih odpadnih voda, ki jih proizvede družba, se povrne v okolje, ne da bi bile predhodno ustrezno prečiščene ali ponovno uporabljene (glej sliko spodaj).
Podnebje in okolje:
- Število ljudi, ki jih ogrožajo poplave, naj bi po nekaterih ocenah do leta 2050 naraslo z 1,2 na približno 1,6 milijarde; to predstavlja skoraj petino svetovnega prebivalstva.
- Trenutno je okoli 1,8 milijarde ljudi prizadetih zaradi uničenja in opuščenosti zemljišč. Približno 65 % gozdnih površin je v opustošenem stanju.
- Po nekaterih ocenah je bilo zaradi posegov človeka v okolje od leta 1900 uničenih med 64 in 71 % naravnih mokrišč.
- Vsako leto erozija tal z njivskih površin odnese med 25 do 40 milijard ton zemlje, zaradi česar se pomembno zmanjša pridelek poljščin in zmožnost tal za uravnavanje vsebnosti vode, ogljika in hranil. Voda s takšnih površin vsebuje velike količine dušika in fosforja in pomembno prispeva k dodatnemu onesnaženju svetovnih voda.
KATERE SO REŠITVE, POVEZANE Z NARAVO?
Ne predstavljajo nekakšnih čudežnih rešitev za vse najpomembnejše izzive povezane z vodo, ki jih prinaša povečevanje svetovnega prebivalstva, predstavljajo pa inovativne in stroškovno učinkovite možnosti za premostitev težav zaradi nezadostne ali dotrajane vodne infrastrukture. V osnovi gre za podporo naravi, ki ima veliko sposobnost obnavljanja. Na tem mestu izpostavljamo le nekaj izmed številnih možnih ukrepov:
- Naravna mokrišča predstavljajo naravni rezervoar vode za napajanje tal in/ali podzemne vode in so lahko v primerjavi s »sivo infrastrukturo« (npr. jezovi) bolj trajnostni in stroškovno učinkoviti načini skladiščenja vode.
- Konzervacijsko kmetijstvo (kmetijske prakse, ki ščitijo tla pred uničenjem) in obrečni rastlinski pasovi (drevje in grmovje) lahko občutno zmanjšajo onesnaženje vode.
- Učinke podnebnih sprememb (na primer vse pogostejše in obilnejše poplave) lahko omilimo z različnimi ukrepi, kot so zasaditev obrečnih pasov z zelenjem in povrnitev rečnih strug v prvotno stanje, s čimer ponovno povežemo reke z njihovimi poplavnimi površinami.
S takšnimi rešitvami gradimo tako imenovano »zeleno infrastrukturo« - to so naravni ali polnaravni sistemi, ki zagotavljajo enakovredne ali podobne učinke kot grajeno okolje oziroma »siva infrastruktura«. Poleg tega imajo takšne naravne rešitve pogosto še dodano vrednost. Na primer mokrišča, ki smo jih obnovili za potrebe obdelave odpadnih voda, se lahko uporabijo tudi kot vir biomase za proizvodnjo energije ali kot območje za rekreacijo, obenem pa prispevajo k ohranjanju biološke raznovrstnosti.
»ZELENA« IN »SIVA« INFRASTRUKTURA Z ROKO V ROKI:
Na primeru vodnega kroga lahko nazorno prikažemo, kako lahko sodelovanje naravnih sil in človeške roke doprinese k skupni blaginji:
- Začetek vodnega kroga naznani pojav vode na zemeljskem površju preko vodnih izvirov ali v obliki padavin. Zdravi gozdovi in trajnostno obdelane kmetijske površine zagotavljajo stabilno in kakovostno zemljo skozi katero se voda nato pretaka.
- Akumulacijska jezera in jezovi zadržujejo vodo, ki se lahko porabi za namakanje okoliških kmetijskih zemljišč ali pridobivanje energije, hkrati pa uravnavajo rečni tok.
- Če mokrišča zaščitimo, delujejo kot rastlinske čistilne naprave in ohranjajo biološko raznolikost. Poleg tega zadrževanje vode v mokriščih napaja podzemne vode in zmanjša možnost pojavljanja poplav.
- S prečiščevanjem odpadne vode preprečujemo onesnaženje virov pitne vode.
- Poplave lahko obvladujemo z grajenimi protipoplavnimi sistemi in namerno uporabo naravnih poplavnih ravnic. Na ta način zmanjšamo tveganje za naravne nesreče, ko se voda vrača na začetek kroga.
STANJE V SLOVENIJI
Kazalci okolja v Sloveniji, Zdravje ljudi in ekosistemov:
Kazalci okolja v Sloveniji, Voda:
Mokrišča, zakaj bi mi moralo biti mar zanje?
