Z znanjem do boljšega zdravja

Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji

05. 07. 2013
Uravnotežena prehrana in zadostna telesna dejavnost omogočata vzdrževanje energijskega ravnovesja med vnosom in porabo energije, ki se izrazi kot prehranski status človeka. V kolikor je energijski vnos višji od energijske porabe, se pojavi povečana telesna teža in debelost, v obratnem primeru podhranjenost.

Neuravnotežen in previsok prehranski vnos, to je predvsem energijsko gosta mastna, sladka in slana hrana, ter sedeč življenjski slog sta dejavnika tveganja za nastanek metabolnega sindroma in debelosti, v povezavi s tem pa kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj, kot so npr. srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom in sladkorna bolezen tipa 2 ter rak debelega črevesa. Tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni se akumulira skozi vsa življenjska obdobja in je odvisno od bioloških, socialno-ekonomskih in drugih vplivov. Tudi nepravilna prehrana je pomemben dejavnik tveganja za zdravje, kar v 38 % je tesno povezana z nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, pri dodatnih 40 % pa deloma vpliva na njihov nastanek.

Za izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad je ključnega pomena priprava in uveljavljanje zdravju naklonjenih javnih politik, ki s sistemskimi ukrepi omogočajo zdravo izbiro kot lažje dostopno izbiro vsem populacijskim skupinam in ne ustvarjajo nepravičnih neenakosti v zdravju. Akcijski programi, ki skušajo zmanjšati debelost v populaciji, naslavljajo predvsem zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost, v širšem kontekstu pa še dobro duševno zdravje in v prihodnosti tudi ustrezne vzorce spanja. Aktivnosti promocije zdravja na individualni in družbeni ravni so usmerjene predvsem v povečano uživanje sadja in zelenjave, zmanjšano uživanje energijsko goste in hranilno revne hrane ter povečanje dnevne telesne dejavnosti.

Več si lahko preberete v gradivu za Odbor DZ RS za zdravstvo.