Duševno zdravje

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu pomembno zaznamujejo zdravje in življenje v odraslosti

Duševno zdravje

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti. Ugotovitve kažejo, da je tri četrine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 10.06.2020
Objavljeno: 10.06.2020

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba); psihično in materialno zanemarjanje; nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve ipd.

V Sloveniji smo v 2019 prvič ugotavljali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu  ter povezave le-teh z zdravjem posameznikov in različnimi vidiki njihovega funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti.

Dobra četrtina poroča o štirih ali več obremenjujočih dogodkih

Večina (76 %) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih, kar 27 % udeležencev raziskave je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Največ udeležencev poroča o čustvenem (56 %) in fizičnem nasilju (43%) odraslih članov gospodinjstva (vsaj enega člana) nad njimi, malo manj kot tretjina poroča o smrti biološkega starša, ločitev staršev, zapustitev s strani starša, približno četrtina jih poroča o čustvenem in fizičnem zanemarjanju, dobra petina poroča o zasvojenosti vsaj enega odraslega člana gospodinjstva. Dobra osmina poroča o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni  motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o poročani spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva.

Obremenjujoči dogodki pomembno povezani s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganim vedenjem in zasvojenostmi

Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo  v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobenega obremenjujočega dogodka, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so npr. srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni – npr. depresijo, anksioznost, obsesivno-kompulzivno motnjo. Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki tudi večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, npr. glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost itd.

Ker gre za novo in slabo raziskano problematiko, bo treba v prihodnje narediti več za zavedanje in razumevanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu v slovenskem prostoru. Vendar pa zavedanje in razumevanje sama po sebi nista dovolj. Zelo smiselno je zavestno, sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. V Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti posameznikov (tako otrok kot odraslih), družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja, do preoblikovanje relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme, in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu  in njihovim družinam.

Več podatkov je na voljo v kratki publikaciji Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti

Več o raziskavi:

Raziskava je potekala leta 2019. Končni vzorec je sestavljen iz 4.939 anket. V vzorcu je malo več žensk (50,9 %) kot moških (49,1 %). Povprečna starost je 47 let. Od udeležencev jih ima 43,9 % največ poklicno izobrazbo, 31,0 % strokovno srednješolsko in gimnazijsko izobrazbo ter 25,0 % višješolsko ali visokošolsko izobrazbo.

Raziskava je del Ciljnega raziskovalnega projekta “Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti” (št. V5-1712).

Financerja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje.

Nosilna institucija: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani (Metka Kuhar – vodja projekta, Nina Mešl)

Soizvajalec: NIJZ (Helena Jeriček Klanšček, Gaja Zager Kocjan, Zalka Drglin, Ada Hočevar Grom)

Za dobro javno zdravje
Območna enota Novo mesto

Skrb za ustno zdravje otrok

Podrobno
Zaposlitve

Inženir tehničnih strok VII/2 (I) – m/ž

Podrobno
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno