Z znanjem do boljšega zdravja

Obletnica prepovedi kajenja v zaprtih in delovnih prostorih

04. 08. 2015
Pred osmimi leti smo v Sloveniji uvedli prepoved kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih, ki je privedla do pomembnega zmanjšanja izpostavljenosti tobačnemu dimu med prebivalci, ne le v omenjenih prostorih, pač pa tudi v stanovanjskih oziroma bivalnih prostorih, kamor zakon sicer ni posegel.

O uspešno uvedeni prepovedi pričajo tudi mednarodne raziskave, ki kažejo, da sodimo med države z enim najnižjih deležev pojavljanja kajenja v gostinskih lokalih in na delovnem mestu. V času med 2010 in 2014 smo zabeležili tudi pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, kar je najverjetneje posledica predvsem dviga obdavčitve in cen tobačnih izdelkov v zadnjih letih in omenjene prepovedi. Med odraslimi v zadnjih letih ne beležimo znižanja deleža kadilcev.

Zadnji dostopni podatki iz leta 2012 kažejo, da v Sloveniji kadi skoraj četrtina prebivalcev Slovenije, starih 15-64 let, kadi pa več moških kot žensk. S kajenjem večinoma začnejo mladostniki in mladi odrasli, saj je 99 % vseh prebivalcev, ki so kadarkoli v življenju kadili, prvič kadilo do vključno 25. leta starosti. Med 15-letniki v Sloveniji je po podatkih iz 2014 že kdaj kadilo 40 % vseh, vsaj enkrat na teden pa jih kadi približno 13 %. V Sloveniji je tobak med dejavniki tveganja vodilni preprečljivi vzrok smrti in vodilni dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in manj zmožnosti. Vsako leto zaradi bolezni pripisljivih kajenju umre okoli 3.600 kadilcev, od teh smrti je približno četrtina že pred 60. letom starosti.

Pri zakonodajnih ukrepih nadzora nad tobakom Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami zaostaja. Pomembno je, da v Sloveniji uvedemo poznane učinkovite ukrepe nadzora nad tobakom. Do maja 2016 moramo v slovensko zakonodajo uvesti ukrepe, ki jih prinaša nova evropska direktiva na tem področju, vendar pa moramo za čim večje znižanje deleža kadilcev in škodljivih posledic kajenja v Sloveniji izvajati tudi druge ukrepe. Najučinkovitejši ukrep na tem področju je zvišanje obdavčitve in cen, zato je pomembno, da se v Sloveniji obdavčitev in cene tobačnih izdelkov še nadalje redno in znatno zvišujejo ter da uvedemo primerljive stopnje in zvišanja obdavčitve za vse različne vrste tobačnih izdelkov, s čimer bi zmanjšali razlike v obdavčitvi in cenah med njimi ter preprečili prehod kadilcev na cenejše tobačne izdelke, namesto da opustijo kajenje. Med ključnimi ukrepi so še popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov brez izjem, uvedba enotne embalaže tobačnih izdelkov, uvedba licenc za prodajo tobačnih izdelkov in strog nadzor nad izvajanjem zakonodaje. Uvedbo učinkovitih ukrepov podpira več kot dve tretjini polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Dolgoročno pa si moramo v Sloveniji zastaviti za cilj družbo brez tobaka, kar pomeni, da s celovitim programom učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom dosežemo delež kadilcev pod petimi odstotki. Tak cilj so si že zastavile Nova Zelandija in Irska za leto 2025, Škotska za leto 2034 ter Finska in Norveška za leto 2040.


Dodatno gradvo: