Moj življenjski slog

Kako dojenje prispeva k duševnemu zdravju žensk in otrok?

27. 07. 2017
V letošnjem letu se je Svetovna zdravstvena organizacija osredotočila na depresijo kot zelo pomembno javnozdravstveno temo s sloganom »Spregovorimo o depresiji«. Kot ugotavljajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (1), je depresija pogosta duševna motnja, ki prizadene ljudi vseh starosti, in ne izbira med družbenimi sloji ali državami.

Zaradi depresije ljudje trpijo, depresija vpliva na njihove zmožnosti za soočenje z najbolj preprostimi vsakodnevnimi opravili, v nekaterih primerih porazno vpliva na odnose v družini in na prijateljske odnose. Tveganje za depresijo se poveča z revščino, nezaposlenostjo, življenjskimi dogodki kot je smrt bližnjega ali razpad zveze, s telesno boleznijo ali težavami, ki so povezane z zlorabo alkohola ali prepovedanih drog. 

Vsakdo lahko trpi zaradi depresije, tudi matere in njihovi otroci. Za mamo, ki se sooča z depresijo, bo skrb za njenega otroka predstavljala večji izziv (2). Vemo, da je lahko že praktično materinsko delo izčrpavajoče zaradi prekinjenega spanca, stalne usmerjenosti v otroka in posvečenosti njegovim potrebam in podobno, kar depresijo še okrepi. Depresijo je mogoče zdraviti s pogovornimi terapijami in zdravili. Najpomembneje pa je sile usmeriti v preprečevanje depresije s krepitvijo duševnega zdravja.

Agenda 2030 za trajnostni razvoj (SDGs) (3), zgrajena na Razvojnih ciljih tisočletja (RCT), ki vključuje številne tematike od ekologije, ekonomije in enakosti, se zavzema za krepitev dobrega telesnega in duševnega počutja vseh, k temu pa lahko dojenje bistveno prispeva.

 

KAKO SO POVEZANI DOJENJE IN DUŠEVNO ZDRAVJE MATERE IN OTROKA?

KORISTI DOJENJA ZA DUŠEVNO ZDRAVJE MATERE

Po rojstvu otroka nekje od 40 do 80 % mater doživi poporodna otožnost – gre za blažje spremembe razpoloženja, ki so prehodne narave in ne potrebujejo zdravljenja. Od 13 do 19 % žensk pa izkusi poporodno depresijo. Depresija je bolezen, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih ljudje običajno uživajo, ob tem pa oseba z depresijo s težavo poskrbi za vsakodnevna opravila. Osebe z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor. Med znaki poporodne depresije so lahko občutek matere, da ne zmore vsega, nenehno jokanje brez pravega razloga, nezmožnost povezovanja z dojenčkom, dvom, da je zmožna poskrbeti zase in za otroka. Da bi govorili o depresiji kot bolezni, morajo težave trajati dalj kot dva tedna.

V zadnjem času so strokovnjaki ugotovili, da lahko dojenje matere varuje pred poporodno depresijo (4).

Tveganje za depresijo je pri doječih materah nižje kot pri materah, ki svoje dojenčke hranijo z mlečnimi pripravki. Ugotovili so tudi, da lahko dojenje koristi materam, ki imajo depresijo.

Med dejavniki, ki lahko prispevajo k znižanju tveganja za depresijo po porodu, štejemo hormone, povezane z nastajanjem mleka in boljše spanje doječih mater v primerjavi z materami, ki svoje otroke hranijo z mlečnimi pripravki.

  • Hormoni, povezane z nastajanjem mleka (z laktacijo)

Hormon oksitocin, ki se izloča med dojenjem, naravno pomirjujoče učinkuje na matere, in jih deloma ščiti pred stresom (4, 5). Videti je, da matere pred depresijo varuje tudi hormon prolaktin, ki je ključen za nastajanje mleka. Neka študija je pokazala, da bi bile lahko znižane ravni prolaktina pri materi napovednik depresije (5). Oksitocin in prolaktin delujeta tudi tako, da znižujeta vnetni odziv telesa, povezan z depresijo (5).

  • Spanje

Študije so pokazale, da doječe matere spijo več kot matere, ki otroka hranijo z mlečnimi pripravki in več kot tiste, ki kombinirajo oba načina. Ugotovljeno je, da v povprečju doječe matere spijo dalj in se nasploh bolje počutijo (6, 7, 8).

 

KORISTI DOJENJA ZA DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK

Za dojenega otroka so pogosti stiki z materjo zelo koristni. Njena skrb in pozornost do otroka, ko je ta na njenih prsih, se odražata na njegovem duševnem zdravju celo življenje. Neka študija je pokazala, da je enoletno dojenje povezano z boljšim duševnim zdravjem otroka do štirinajstega leta (9). Longitudinalne študije o prednostih dojenja so pogosto pokazale, da so koristi dojenja odvisne od njegovega trajanja: dalj ko je otrok dojen, večji je pozitivni učinek.

Pozitivni učinek korenini v občutku varnosti, ki ga otrok razvije v dobrem stiku z materjo. Če se mama odziva na otrokove potrebe in mu ponudi prsi, ko jih potrebuje, se to odraža v krepitvi vezi med njima. Ta zgodnja vez pomaga otroku pri pripravi na strese kasneje v življenju.

Raziskovalci so proučevali možganske valove dojenčkov in predpostavljali, da bi določena odstopanja lahko bila pokazatelj depresije. Ugotovili so, da imajo otroci, ki so jih dojile depresivne matere, še vedno normalne možganske valove. Po drugi strani pa so se pri možganskih valovih otrok, hranjenih z mlečnimi pripravki, pokazala odstopanja, ki jih raziskovalci povezujejo z depresijo. Doječe matere so navadno v intenzivnejšem odnosu s svojimi dojenčki – več jih gledajo in se jih dotikajo (10), – kar krepi občutek varnosti pri njihovih otrocih.


PODPORA DOJEČIM MATERAM JE KLJUČ DO USPEHA

Socialna mreža posameznice pomembno vpliva na njene odločitve, povezane z zdravjem. Ženske pogosto pritegnejo druge ženske, s katerimi lahko delijo življenjske izkušnje, še posebej na področju starševstva. Če se »mlade« matere družijo z nekom, ki jih razume in ki se lahko poistoveti z njihovimi izkušnjami, v materinstvu bolj uživajo in se lažje soočajo s starševskimi nalogami. Prav med podpornimi vrstnicami lahko mama najde tak lik. Za matere z vprašanji glede dojenja ali za tiste, ki se pri dojenju soočajo s težavami, lahko medvrstniška podpora ponudi »prvo pomoč«.

K preprečevanju depresije prispevajo okoliščine, ki omogočajo materam, da se seznanijo z dejavniki, ki omogočajo dobro dojenje, z znaki, ki napovedujejo težave in z informacijami, kam se obrniti po pomoč, kadar jo potrebujejo. Skupaj lahko ustvarjamo kulturo, v kateri je dojenje nekaj normalnega. V njej se oblikujejo tudi vzornice tistim, ki se šele podajajo v materinstvo. Doječe matere lahko najdejo take vzornice v skupinah mater, kot so na primer skupine za podporo dojenju. V takih skupinah dobijo sodobne informacije za kar se da preprosto dojenje, pa tudi za reševanje težav. V skupinah za podporo dojenju si matere tudi delijo izkušnje. Prijateljstvo, ki se razvije med doječimi materami, predstavlja varen krog podpore. Takšne skupine organizira na primer La Leche League International (na kratko LLLI). V Sloveniji take skupine delujejo v organizaciji Slovenskega društva za podporo in pomoč doječim materam, ki je član LLLI.

 

Dejstvo je, da nekatere matere postanejo depresivne. Pomembno je vedeti, da lahko dojenje ob vseh drugih prednostih zagotovi vsaj nekaj zaščite pred depresijo.

 

Dojenje lahko pripomore, da bo z vsako mamo in vsakim otrokom svet nekoliko srečnejši in bolj zdrav

Na kratko torej: dojenje lahko pripomore, da bo z vsako mamo in vsakim otrokom svet nekoliko srečnejši in bolj zdrav. Zdravstveni strokovnjaki, družinski člani, delovne organizacije, nevladne organizacije  ̶  povežimo se v topel krog, ki naj podpre vsako mamo in njenega otroka. S tem bomo krepili duševno zdravje in pomagali k dobrim izkušnjam z dojenjem.

 

Odločitev za dojenje ali drugačne načine hranjenja dojenčka sodi med svobodne izbire posameznice. Velja, da je zadovoljna in zdrava mama najboljše darilo za otroka. Nekatere ženske ne želijo ali ne morejo dojiti otroka, morda zaradi bolezni, ki ne omogoča dojenja ali na primer zaradi zdravil, ki bi lahko otroku škodovala. Kadar se mama srečuje s težavami pri dojenju, kadar jo dojenje bremeni in kadar nima dovolj podpore, znanja in spretnosti, da bi težave rešila, je to lahko vir stresa in skrbi. Takšna situacija lahko povzroča dodatno utrujenost, nezadovoljstvo same s seboj, izgubo zaupanja v lastno materinstvo in podobno, kar ne vpliva dobro na materino duševno zdravje.

V nekaterih primerih so matere zaradi subjektivnih ali objektivnih razlogov razdvojene glede tega, ali bi dojile ali ne, nekatere čutijo pritisk s strani partnerja, svojcev, zdravstvenih strokovnjakov ali družbe, naj vendarle dojijo, kljub temu, da so se odločile drugače.

Ženske, ki sodijo med ranljive skupine, na primer ženske s prepoznano duševno motnjo, potrebujejo še posebej naklonjeno in individualizirano informiranje ter podporo pri odločitvah za dojenje ali drugačno vrsto hranjenja dojenčka.

 

Zakaj vas materinstvo ne osrečuje?

Depresija v nosečnosti in po rojstvu otroka: informacije, presejalni test in viri pomoči

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili gradivo in informacije o obporodnem duševnem zdravju. V letu 2017 še posebej izpostavljamo depresijo in tesnobo v nosečnosti in po rojstvu otroka – objavili smo gradivo, ki pomaga pri prepoznavanju depresije po porodu, podpira žensko, ki trpi zaradi depresije in jo usmerja v zdravljenje, kadar je to potrebno.

Vprašalnik je oblikovan tako, da ob zaključku posameznica dobi povratno informacijo z nasveti in po potrebi usmeritev na strokovno pomoč.

Na sledeči povezavi je objavljen seznam virov strokovne pomoči v zdravstvenem sistemu s kontakti strokovnjakov s področja duševnega zdravja: http://www.zdaj.net/sl/program-pregledov/bodoci-starsi/dusevno-zdravje/

 

Poglavitni vir:

Prevod in priredba: dr. Zalka Drglin

Viri:

  1. http://www.who.int/campaigns/world-health-day/2017/campaign-essentials/en/
  2. Neuroscience Shows Breastfeeding is Not Just Milk. KA Kendall-Tackett. 2017
  3. http://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/
  4. Oxytocin Mediates a Calming Effect on Postpartum Mood in Primiparous Mothers. Risa Niwayama, Shota Nishitani, Tsunehiko Takamura, et al. Breastfeeding Medicine. 2017; 12(2): 103-109.
  5. Can Hormones in Breastfeeding Protect Against Postnatal Depression? Fiona Donaldson-Myles. British Journal of Midwifery. February 2012; 20 (2): 88-93.
  6. Lactation is Associated with an Increase in Slow-Wave Sleep in Women. DM Blyton, CE Sullivan, N Edwards. Journal of Sleep Research. 2002; 11(4): 297-303.
  7. Breastfeeding Increases Sleep Duration of New Parents. T Doan, A Gardiner, CL Gay, and KA Lee. Journal of Perinatal & Neonatal Nursing. 2007; 21(3): 200-206.
  8. The Effect of Feeding Method on Sleep Duration, Maternal Well-being, and Postpartum Depression. KA Kendall-Tackett, Z Cong, and TW Hale. Clinical Lactation. 2011; 2(2): 22-26.
  9. The Long-term Effects of Breastfeeding on Child and Adolescent Mental Health: A Pregnancy Cohort Study Followed for 14 Years. WH Oddy, GE Kendall, J Li, et al. Journal of Pediatrics. 2009; 156(4): 568-574.
  10. Patterns of Brain Electrical Activity in Infants of Depressed Mothers who Breastfeed and Bottle Feed: The Mediating Role of Infant Temperament. Biological Psychology. 2004; 67: 103-124