ARHIV IZPOSTAVLJENIH VSEBIN

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na ravni lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke prvega pandemičnega leta 2020, razen pri novih primerih raka, ki vključujejo podatke leta 2018. Prikazi in pojasnila so tokrat dostopni v novi sodobni spletni aplikaciji na naslovu obcine.nijz.si. Spletna stran prinaša številne izboljšave in nove možnosti: lažjo in bolj napredno navigacijo, interaktivni prikaz podatkov, različne načine primerjav med občinami in po letih, izris časovnih trendov ter nove aktualne vsebine.

27. aprila 2022 obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki vsako leto poteka zadnjo sredo v mesecu aprilu. Svetovna zdravstvena organizacija letos poudarja, da ima okoljski hrup na zdravje ljudi večji vpliv kot smo ocenjevali do sedaj. Zato pozivamo na previdnost in premišljene posege, ko v prostor umeščamo nove vire hrupa.

Večinoma v teh prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke, pirhe (pobarvana jajca), potico, kruh in hren. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane. Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. Pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, vključimo pa tudi dovolj dnevne telesne dejavnosti. Obroki, ki so sestavljeni iz teh jedi, so bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih maščob, soli in aditivov.

Podnebne spremembe so dejstvo našega časa in prihodnosti. Ena izmed posledic globalnega segrevanja so vročinski valovi, ki imajo po vsem svetu vpliv na povečano število prezgodnjih smrti in povečano število sprejemov v bolnišnice zaradi različnih vzrokov. Veliko pozornost je vzbudilo poletje oziroma vročinski valovi leta 2003. To je bilo do tedaj verjetno najbolj vroče poletje v Evropi vsaj od leta 1540. Skupno je bilo v letu 2003 zabeleženih več kot 80.000 dodatnih smrti v dvanajstih evropskih državah v primerjavi z obdobjem 1998–2002. Porast umrljivosti smo opazili tudi v Sloveniji. Sledila so še naslednja vroča poletja v Evropi, po letu 2010 so bila najbolj vroča poletja leta 2010, 2018 in 2021. Vročinski valovi so pomembno vplivali na zdravje ljudi po vsej Evropi, zlasti med starejšimi in v mestih zaradi učinka mesta kot toplotnega otoka.