ARHIV IZPOSTAVLJENIH VSEBIN

Območna enota Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje vsak mesec pripravi poročilo o številu prijav nalezljivih bolezni.

Raziskave dojemanja oziroma zaznavanja tveganja so v zadnjih desetletjih privedle do spoznanj kako javnost tveganje pojmuje, kako se pojem tveganja povezuje z drugimi koncepti, kot so zaupanje, korist, sprejemljivost tehnologij za proizvodnjo hrane in vedenjskimi vzorci pri izbiri živil.

Svetovni dan aidsa je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila že leta 1988 in od takrat je 1. december pomemben mednarodni dan, ki ga obeležujemo usklajeno po vsem planetu. Kljub zgodbi o uspehu okužba s HIV ostaja pomemben javnozdravstveni problem. V letu 2019 (do vključno 22. novembra) je bilo v Sloveniji 25 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je bilo deset manj kot v celem letu 2018. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pri nas trenutno živi manj kot 1.000 oseb s HIV, od katerih jih približno petina ne ve za svojo okužbo. Najpomembnejše ostaja preprečevanje okužbe s HIV z učinkovitimi ukrepi kombinirane preventive v skupinah z višjim tveganjem, še posebej med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, predvsem izboljševanje dostopnosti do testiranja, promocija pogostega testiranja in takojšnje zdravljenje oseb z diagnozo okužbe s HIV ter informiranje partnerjev o izpostavljenosti okužbi.

Redna uporaba sodobnih digitalnih tehnologij vpliva na navade in način življenja odraslih in tudi mladostnikov, na preživljanje prostega časa ter pojavljanje novih izzivov in težav na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj. Po podatkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018), v katero je bilo poleg ostalih področij zajeto tudi področje digitalnih tehnologij, je več kot polovica (64,3 %) 11-, 13-, 15- in 17-letnikov vsaj enkrat dnevno ali pogosteje v spletnem stiku s svojimi dobrimi prijatelji, manj kot polovica (približno 40 %) pa je v stiku s prijatelji iz širšega kroga in z drugimi osebami, npr. starši, brati/sestrami, sošolci, učitelji.

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. V ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedamo, da je dobro duševno zdravje temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato izvajamo številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.