Nenalezljive bolezni in stanja

21. september 2016 - Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

21. 09. 2016
Vse od leta 1994. leta 21. septembra obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, leta 2012 je Mednarodna organizacija za Alzheimerjevo bolezen (ADI) razglasila mesec september kot mesec intenzivnega osveščanja javnosti o Alzheimerjevi bolezni ter zmanjševanja stigme. Letošnji slogan kampanje se glasi »Ne pozabi me«.

Alzheimerjeva bolezen predstavlja najbolj pogosto obliko demence, in sicer več kot dve tretjini oblik demenc. Demenca je ena izmed najbolj pogostih bolezenskih stanj možganov. Gre za sindrom oziroma skupek različnih simptomov, ki praviloma prizadenejo starejšo populacijo (starejši od 65 let) in se pojavijo kot posledica odmiranja ali okvare možganskih celic,  ki so odgovorne za spomin,  mišljenje, razumevanje, orientacijo ter sposobnosti za učenje, računanje in govornega izražanja.

Po podatkih ADI in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so znašali stroški, tako neposredni (diagnostična obravnava, zdravljenje, bolnišnična/domska oskrba) kot posredni (stroški izgube produktivnosti na delovnem mestu zaradi smrti bolnika ali  zaradi poteka in narave bolezni ter stroški nadomestnega dela) v letu 2015 več kot 818 milijard USD, kar predstavlja 1% BDP svetovnega prebivalstva. Demenca je torej postala najdražja bolezen, dražja od vseh vrst rakov skupaj!

V Sloveniji nimamo vzpostavljenega registra bolnikov z demenco in z njo povezanimi bolezni ter zaradi tega nimamo natančnih podatkov o razširjenosti Alzheimerjevi bolezni. Po ocenah Alzheimer Europe naj bi bilo leta 2012 v Sloveniji 32.000 bolnikov z demenco, v Evropi okrog  10,5 milijonov ter v svetu več kot 46,8 milijonov (ADI, 2015). Ocenjuje se, da na svetu za demenco vsako leto boleha 7,7 milijonov, leta 2050 pa lahko pričakujemo 150 milijonov dementnih oseb po vsem svetu (SZO, 2015).

Nedavno sprejeta »Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020« s strani Ministrstva za zdravje RS (maj 2016) je temeljni dokument, ki bo omogočil usklajen in celovit pristop do obravnave bolnikov z demenco. Dokument predvideva, da bo za spremljanje epidemioloških podatkov o  razširjenosti demence v Sloveniji in načrtovanju sistemskih ukrepov na področju demence vzpostavljena evidenca , pri čemer bo nosilec projekta  za vzpostavitev zbirke podatkov Nacionalni inštitut za javno zdravje. Akcijski načrt bo natančno opredelil glavne naloge in dejavnosti, ki morajo biti izvedene.

S perspektive slovenske družbe, ki je že sedaj stara družba (saj je starejših od 65 let skoraj 18% prebivalcev, do leta 2030 naj bi ta odstotek znašal 25%) se moramo zavedati, da je demenca sindrom, ki mora biti zaradi svoje epidemičnosti ter velikega vpliva na različne sektorje države (zdravstvenega, socialnega, finančnega, demografskega) obravnavana kot prednostna javnozdravstvena tema.

Na 8. Psihogeriatričnem srečanju v Termah Dobrna, ki ga 16. in 17. septembra 2016 organizirata Spominčica - Slovensko združenje za pomoč pri demenci in Psihiatrična klinika Ljubljana smo iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sodelovali s prispevkom Pogled na epidemiološke podatke o demenci in z njo povezanimi boleznimi v Sloveniji (C. Oikonomidis, A. Magajna, N. Konec-Juričič, 2015).