Bivalno okolje

Živo srebro v talnih vzorcih zemljine - ocena tveganja

16. 02. 2016
Ocena tveganja za zdravje v povezavi s povečano vsebnostjo živega srebra v dveh talnih vzorcih zemljine, odvzete na igrišču vrtca Najdihojca v Ljubljani.

Izhodišče

Rezultati monitoringa kakovosti tal na otroških igriščih javnih vrtcev in osnovnih šol MOL v novembru 2015 so pokazali, da je bila vsebnost živega srebra v vzorcih zemljine v prenovljenem delu  igrišča v globini do 20 cm povečana in je presegala  kritično vrednost, opredeljeno v Uredbi  o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list 68/96). Za potrebe ocene tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti otrok vnosu živega srebra v tem vrtcu, je bila naknadno opravljena tudi analiza, ali gre za organsko ali anorgansko obliko živega srebra. Rezultati, ki jih je posredoval Inštitut Jožef Štefan, ki je analizo opravil, so pokazali, da je bila v zemljini anorganska oblika živega srebra. Gre za obliko živega srebra, kjer je živo srebro slabo topno, zato je slabo dostopno za vnos v organizem tudi v primeru, ko pridejo ljudje v stik s snovmi, kjer je ta oblika živega srebra prisotna.

Mnenje – zaključek

Na osnovi podatkov, ki so na voljo, ocenjujemo, da v primeru onesnaženosti zemljine z anorgansko obliko živega srebra na prenovljenem delu igrišča vrtca Najdihojca v Ljubljani za otroke ni tveganja, da bi ob igri vnesli v telo živo srebro, kar bi lahko ogrozilo njihovo zdravje in razvoj.

Utemeljitev

Izpostavljenost otrok zemljini, ki vsebuje povečano vsebnost živega srebra v anorganski obliki, je malo verjetna, saj je bila zemljina prekrita s travno rušo, tako da je bil neposreden stik z zemljino na ta način preprečen.

V primeru, da bi otroci med igro vseeno prišli v stik z onesnaženo zemljino, je verjetnost, da bi prišlo do sprejema take količine živega srebra, ki bi lahko sprožila kakršnekoli spremembe v organizmu, zanemarljivo majhna.

To utemeljujemo z dejstvom, da je količina zemljine, ki bi jo otroci med igro vnesli v telo, v primeru, da bi razkrili travno rušo, samo nekaj gramov. Sprejem živega srebra v prebavnem traktu je zgolj okrog 10 % tiste količine, ki je na voljo. Glede na to, da je anorganska oblika živega srebra že sicer trdno vezana na ostale snovi, je količina živega srebra, ki bi bila biološko dostopna, izjemno majhna. Ob dejstvu, da se kar 90 % živega srebra, ki je biološko dostopno, iz telesa izloči še predno pride v krvni obtok, pa je mogoče zanesljivo sklepati, da otroci zaradi prisotnosti anorganskega živega srebra v zemljini v novem delu igrišča, niso bili zdravstveno ogroženi.