Sporočila za javnost

Zakaj nova tobačna zakonodaja ščiti današnje in bodoče slovenske otroke in mladostnike?

14. 04. 2016
Kaditi začnejo večinoma otroci in najstniki. Po 25. letu praktično ne beležimo več začetkov kajenja. Starost ob začetku kajenja je pomemben kazalnik kadilskega vedenja in škodljivih posledic v odrasli dobi.

Mlajši, ko je posameznik ob začetku kajenja:

  • večja je verjetnost, da bo bolj zasvojen, da bo dlje kadil in da bo pokadil več cigaret,
  • manjša je verjetnost, da bo kadarkoli opustil kajenje.

Mlajši, ko je posameznik ob začetku kajenja, večje je tveganje za razvoj določenih s kajenjem povzročenih obolenj, npr. pljučni rak, rak debelega črevesja in danke, srčno-žilne bolezni.

  • Kar 99 % prebivalcev Slovenije, starih 35–44 let, ki so kadarkoli v življenju kadili, poroča, da so prvič kadili v starosti 25. let ali manj, 63 % pa jih je prvič kadilo še preden so postali polnoletni.
  • Med 15–24 let starimi prebivalci Slovenije kadi 24 % vseh.
  • 15-letniki:
    • 40 % jih je že kdaj kadilo:,
      • 7 % jih je prvič kadilo že v starosti 11 let ali manj (torej v 5. razredu osnovne šole ali manj),
      • 13 % pri 12 letih,
      • 19 % pri 13 letih,
      • 31 % pri 14 letih,  
      • 30 % pri 15 letih.
    • vsaj enkrat na teden kadi 13 % vseh.

Na kajenje med mladimi vplivajo številni delavniki

Na začetek in nadaljevanje kajenja med otroci, najstniki in mladimi pomembno vplivajo številni in med seboj prepletajoči se dejavniki. Otroci in mladi so še posebej občutljivi na družbene in okoljske vplive za kajenje. Med ključne dejavnike za kajenje med njimi sodita oglaševanje in promocija tobačne industrije. Drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na kajenje med otroci, najstniki in mladimi, so tudi vpliv vrstniške družbe, ki kadi, precenjevanje kajenja med vrstniki in odraslimi, večje število pomembnih oseb v življenju posameznika, ki kadijo, kajenje staršev in njihov odnos do kajenja, pa tudi slabši uspeh v šoli, nižji socialno-ekonomski položaj, določene osebnostne značilnosti idr.

Škodljive posledice kajenje na zdravje mladega kadilca

Ko otrok, najstnik ali mlad človek začne kaditi, pride do zasvojenosti z nikotinom, lahko že zelo kmalu in ta prepreči posamezniku, da bi lahko kar prenehal, kadar želi, kot pogosto mladi napačno razmišljajo. Mlajši, ko je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost, da bo bolj (močneje) zasvojen. Nikotin ima tudi škodljive učinke na razvoj možganov in lahko privede do trajnih škodljivih vplivov na kognitivne (miselne) sposobnosti. Kajenje je v teh starostnih skupinah povezano z zmanjšano pljučno funkcijo in škodljivimi vplivi na rast pljuč in zmanjšano telesno zmogljivostjo mladega človeka, tudi pri treniranih športnikih. Mladi kadilci so hitreje brez sape in pogosteje izkašljujejo sluz kot vrstniki nekadilci. Med občutljivimi posamezniki se lahko pojavijo težave pri dihanju, ki zadoščajo za diagnozo astme. V telesih mladih se že začnejo škodljivi procesi, ki vodijo v srčno-žilne bolezni in hude pljučne bolezni, pa tudi hitrejše staranje kože. Mnogi mladi razmišljajo, da jim kajenje omogoča nadzor nad telesno težo, toda raziskave nakazujejo, da kajenje ni povezano s pomembno izgubo teže. Kajenje je med mladimi povezano tudi z večjo verjetnostjo uporabe alkohola, marihuane in drugih prepovedanih drog. Mladi kadilci pogosteje obiskujejo zdravnika.

Zaradi kajenja vsak dan v Sloveniji umre 10 prebivalcev

Večina mladih kadilcev s kajenjem nadaljuje v odraslo dobo in lahko postanejo del pretresljive statistike, ki pravi, da zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Kajenje tobaka povzroča številne vrste raka, srčni infarkt, možgansko kap, težke bolezni pljuč, sladkorno bolezen, motnje erekcije, bolezni oči, slepoto, revmatoidni artritis in še številne druge bolezni in zdravstvene težave. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, pri nas vsak dan umre 10 prebivalcev, letno pa več kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Ali če to povemo še malo drugače - v 10 letih tako zaradi kajenja umre 36.000 prebivalcev Slovenije, kar je podobno številu prebivalcev mesta Kranj ali Celje. V zadnjem času pogosto poudarjani ekonomski interesi nikakor ne bi smeli prevladati nad interesi zdravja prebivalcev in biti razlog za tiho sprejemanje hudih posledic uporabe tobaka in povezanih izdelkov.

Mladi naj ne uporabljajo nobenega izdelka z nikotinom, tudi ne elektronskih cigaret

Pomembno je, da se zavedamo, da je nikotin močno zasvojljiv in ima škodljive učinke na razvijajoče se možgane otroka, najstnika in mladega človeka, zato naj ti ne bi uporabljali kakršnegakoli izdelka z nikotinom, torej tudi ne elektronskih cigaret. Vse več raziskav iz držav, kjer je uporaba elektronskih cigaret med mladostniki in mladimi obsežna, kaže, da pri mlademu človeku, ki sicer najverjetneje ne bi nikoli kadil, uporaba elektronske cigarete poveča verjetnost, da bo kasneje kadil tobačne izdelke.

V Sloveniji imamo na voljo omejene podatke o uporabi elektronskih cigaret med otroci, najstniki in mladimi. Raziskava iz 2014 kaže, da je okoli 1 % 15-letnikov uporabljalo elektronske v zadnjih 30 dneh okoli 1 %. Ker pa se stanje na področju uporabe elektronskih cigaret marsikje hitro spreminja, ti podatki morda ne odražajo več dejanskega stanja. Trenutno izvajamo kratko anketo med šolskimi delavci o tem, koliko opazijo uporabe elektronskih cigaret med učenci oziroma dijaki na njihovi šoli. Do sedaj se je odzvalo preko 100 osnovnih in srednjih šol. Anketa se še izvaja in podatki niso dokončni. Upamo, da bo v raziskavi sodelovalo še več šol, sodelujočim pa se zahvaljujemo za sodelovanje.

Pomembna je uvedba celotivitega programa ukrepov

Predlog novega zakona vključuje celovit program ukrepov za zmanjševanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, kar na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v celoti podpiramo, v javni razpravi pa smo predlagali nekatere dopolnitve. Le s celovitim programom ukrepov in doslednim izvajanjem zakona bomo lahko ustvarili okolje, ki spodbuja zdrave izbire, torej nekajenje, v takem okolju pa je tveganje, da bodo otroci, najstniki in mladi posegli po kajenju pomembno nižje. To je okolje, v katerem je čim manj spodbud za kajenje, torej okolje s čim manj prodajnih mest tobačnih izdelkov, brez oglaševanja, kjer tobačni izdelki niso vidni, kjer mladoletnik ne more kupiti tobačnih izdelkov, kjer je stopnja spoštovanja zakonodaje visoka, kjer so cene tobačnih izdelkov zelo visoke in ni razlik v cenah med različnimi vrstami izdelkov, kjer je embalaža tobačnih izdelkov neprivlačna in so na njej učinkovita zdravstvena opozorila, tobačni izdelki pa brez privlačnih arom itd.

Infografika: